Pojdi na vsebino

Postulator

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Image
Enrico dal Covolo je bil vrhovni postulator salezijancev in uspešni spodbujevalec svetniškega postopka za Janeza Pavla I.[1]

Postulator, spodbujevalec, pospeševalec, pobudnik ipd. je oseba, ki vodi postopek za beatifikacijo in nato kanonizacijo svetniškega kandidata skozi uradne sodne postopke, ki jih zahteva Zakonik cerkvenega prava Katoliške Cerkve. Lastnosti, vlogo in dolžnosti postulatorja je določil papež Janez Pavel II. v Novih smernicah, ki jih je treba upoštevati pri škofijskih preiskavah v svetniških zadevah; veljajo od 7. februarja 1983.[2] Najnovejša dopolnila in natančnejše smernice v zvezi z njegovimi pooblastili je izdal 2021 papež Frančišek (na sliki levo) oziroma Kongregacija za zadeve svetnikov v Vatikanu.[3]

Prosilec, ki želi beatifikacijo, lahko za postulatorja imenuje kogar koli, najsi bo klerik ali pa ne; mora pa biti strokovnjak za teološke, kanonične in zgodovinske zadeve ter poznati prakso Kongregacije za zadeve svetnikov in si pridobiti škofovo odobritev.[4] Glavni cerkveni redovi, kot so frančiškani, dominikanci, jezuiti in salezijanci, imenujejo člane svojih redov za generalne postulatorje, ki so na voljo za zastopanje vseh tozadevnih prosilcev in ki so si pridobili sloves strokovnjakov na svojem področju. Tako je bil na primer Paolo Molinari (1924-2014) jezuitski (DJ) generalni postulator več kot 50 let vse do svoje upokojitve leta 2008.[5]

V poznejši stopnji postopka mora postulator prebivati v Rimu, kar prav tako podpira dodelitev vloge postulatorja takšnemu generalnemu postulatorju, saj ima večina katoliških redov svoj sedež v Rimu.

Postulatorjeve dolžnosti

[uredi | uredi kodo]

Prva dolžnost postulatorja je temeljita preiskava življenja svetniškega kandidata.[6] Postulator je odgovoren tudi za upravljanje s sredstvi, ki so v ta namen zbrana.[7] Kot vsi uradniki, ki sodelujejo pri zadevi, je tudi postulator dolžan priseči, da bo izpolnjeval svojo dolžnost in spoštoval najstrožjo zaupnost.[8]

Postulatorjeva vloga

[uredi | uredi kodo]

Postulator, ki ga pooblasti prosilec, sproži postopek tako, da škofu škofije, kjer je kandidat za beatifikacijo umrl, predloži pisno prošnjo s priloženo dokumentacijo, ki mora vsebovati

  1. življenjepis kandidata ali vsaj kronologijo njegovega življenja, ki navaja junaške kreposti in svetost življenja ali mučeništvo, ki upravičuje beatifikacijo;
  2. verodostojne kopije vseh kandidatovih spisov; in
  3. v novejših primerih seznam tistih oseb, ki lahko pomagajo "razkriti resnico o krepostih ali mučeništvu [kandidata] ter o njegovem sluhu svetosti ali znamenjih [tj. o čudežih]".[9]

Škof odloči, ali bo prošnjo sprejel. Če je primer sprejet, se je treba o njem pogovoriti s škofi sosednjih škofij in ga objaviti, da se lahko vsak, ki ima ustrezne informacije, oglasi in jih sporoči.[10] Kandidatova pisanja se pregledajo, da se ugotovi, ali predstavljajo teološke težave.[11] Če se pojavijo težave ali ovire, ima postulator priložnost, da jih reši.[12] Ko je pot za nadaljevanje primera jasna, škof začne škofijski preiskovalni postopek, ki je razdeljen na dve ločeni področji:[13] preiskava junaških kreposti ali mučeništva;[14] in preiskava »znamenj« ali čudežev, običajno medicinske narave, ki se pripisujejo priprošnji kandidata.[15] Postulator identificira ustrezne priče, vendar mu ni dovoljeno pričati med opravljanjem funkcije postulatorja.[16] Ko škof ali njegov pooblaščenec opravi te preiskave, ima postulator pravico pregledati uradni zapisnik in ga po potrebi dopolniti.[17] Prepis preiskave z vso ustrezno dokumentacijo se pošlje Kongregaciji za zadeve svetnikov. Postulator mora za nadaljevanje postopka prebivati v Rimu.[18]

Sklici

[uredi | uredi kodo]
  1. ↑ »Storia della Causa di Canonizzazione«. Fondazione Vaticana Giovanni Paolo I. Pridobljeno 6. julija 2024.
  2. ↑ "New Laws for the Causes of Saints"
  3. ↑ kardinal Marcello Semeraro (11. oktober 2021). »Regulation of the postulators« (v angleščini). Vatikan: Dicastero delle Cause dei Santi. Pridobljeno 22. marca 2026.
  4. ↑ Določba 3a
  5. ↑ New Postulator General Arhivirano 2010-09-26 na Wayback Machine.", Jesuit USA News, January 23, 2009. His primary focus was on Jesuit candidates for sainthood, his work was not limited to them. He acted as postulator in the cause for the canonization of Juan Diego "A Beautiful Mission Arhivirano 2010-11-23 na Wayback Machine.", by George Kearney, Company Magazine, January 29, 2005
  6. ↑ Določba 3b
  7. ↑ Določba 3c
  8. ↑ Določba 6c
  9. ↑ Določba 10 §3
  10. ↑ Določba 11
  11. ↑ Določba 13
  12. ↑ Določba 12a
  13. ↑ Določba 32
  14. ↑ Določbe 14–21, 23–27
  15. ↑ Določbe 16–27, 33–34
  16. ↑ Določbi 16a, 20 §3
  17. ↑ Določba 27c
  18. ↑ Določba 2b

Glej tudi

[uredi | uredi kodo]

Zunanje povezave

[uredi | uredi kodo]
(angleško)
(hrvaško)
Pridobljeno iz »https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Postulator&oldid=6652810«