Razstava Marjan Šorli in udomačena arhitektura je prva v novi seriji razstav Predogled, ki zbirko MAO z inovativnim pristopom odpirajo in predstavljajo javnosti. Septembra 2025 smo obeležili 110-letnico rojstva in 50-letnico smrti arhitekta Marjana Šorlija (1915–1975), projektanta, pisca, misleca, predavatelja, izjemnega avtorja, ki ga je zgodovina arhitekture do sedaj najpogosteje obšla. Razstava se posveča raziskovanju arhitektovega dela, vendar ne v klasični zaprti kurirani obliki, temveč kot odprt komentar raznolikega gradiva, ki ga je muzej ravnokar pridobil v svojo zbirko.

Po razstavi vas bosta popeljala kustosa Martina Malešič in Andraž Keršič.

V času razstave bo za najmlajše potekala ustvarjalna delavnica Žaba 2.

Že od malih nog se učimo, kako ločevati odpadke, a podobe našega vsakdana velikokrat niso ravno vzorne. Prepolni koši, smeti se večkrat znajdejo kar na tleh, ob košu ali malomarno odvržene na parkiriščih in v naravi.

V sedemdesetih letih so ulice preplavili posebni koši za smeti, imenovani Žaba 2, ki so otroke nagovarjali k odgovornemu ravnanju z odpadki. Nastali so na pobudo mesta Ljubljana in akcije Čista Ljubljana, oblikoval jih je Saša Mächtig, na njih pa so bili verzi pesnika Milana Jesiha in ilustracije Črta Potočnika.

Pred ustvarjalno delavnico se bomo sprehodili po razstavi Je narava moderna, kjer je razstavljena tudi Žaba 2 in se pogovarjali o ekoloških temah ter skrbnem ravnanju z odpadki. Na delavnici bomo nato izdelali mini koše Žaba 2, kamor bodo otroci v šoli in doma lahko šilili svoje barvice. Koše bomo opremili s svojimi najljubšimi verzi in ilustracijami živali.

V času ustvarjalne delavnice se lahko spremljevalci otrok pridružite vodenemu ogledu razstave Marjan Šorli in udomačena arhitektura.

Na vodenem ogledu se bomo sprehodili skozi zgodbe fatalnih žensk, ki so zaznamovale grad Fužine, ter zgodovino gradu spoznali skozi hrepenenje, ljubezenske intrige in neizpolnjena srca njihovih snubcev.

Grad Fužine so med letoma 1528 in 1557 dali zgraditi člani družine Khisl, veliki podporniki protestantizma na Slovenskem. V tem času je grad postal prostor idej, literature, glasbe in ljubezni, kar se je ohranilo tudi v stoletjih, ki so sledila.

Posebej živahno je bilo v obdobju romantike. Takratni lastnik gospoščine Fužine, mladi in podjetni Fidelis Terpinc, se je zaljubil v lepo Josipino Češkovo, imenovano tudi »glažovnata princesa«, ki je bila sprva zaročena z Andrejem Smoletom, prijateljem Franceta Prešerna. Pesnik Fidelisu ni nikoli odpustil, da je njegovemu prijatelju speljal nevesto, bolečina nesrečne ljubezni je zaživela celo v Prešernovi poeziji.

Usodne pa niso bile le Josepinine oči, tudi posvojenka zakoncev Terpinc, mlada Emilija, je s svojo lepoto očarala mnoge. Med njimi tudi mladega Ivana Tavčarja, ki je ob poznih večerih skrivaj uhajal skozi okno internata in hodil vasovat na Fužine. A ta romanca ni bila po godu Fidelisu Terpincu, Tavčar je bil zaradi nje izključen iz ljubljanske gimnazije. Spomin na Emilijo pa je v njegovem srcu ostal še dolgo ter se prelil v romana Mrtva srca in Izza kongresa.

Grad Fužine je bil skozi stoletja prizorišče številnih ljubezenskih zgodb, ta tradicija se nadaljuje tudi danes, zato ni naključje, da grad ostaja priljubljen prostor porok in romantičnih srečanj, ki se simbolno navezujejo na bogato romantično preteklost Fužin.

Koliko ljubezenskih zgodb je ostalo skritih v senci grajskih zidov, ne bomo nikoli zares izvedeli. Morda nam boste kakšno iz današnjih dni razkrili prav na vodenem ogledu ter dopolnili mozaik romantičnih zgodb gradu Fužine.

Pridružite se nam še na LUV fest: Usodne ženske gradu Fužine 

LUV fest je festival Ljubezni, Umetnosti in Vandranja, ki v Ljubljano vsako leto prinese novo sezono ustvarjalnosti, umetnosti, dogodkov in doživetij. V času festivala mesto postane prostor odkrivanja, srečevanja in sobivanja raznolikih kultur.

Festival se odvija med 8. februarjem, ko se spominjamo našega največjega slovenskega pesnika, Franceta Prešerna in 12. marcem, ko se ženijo ptički. Pod krovno temo umetnosti in ljubezni LUV fest povezuje kulturo, umetnost, glasbo, kulinariko in druženje – vse, kar Ljubljano dela živahno, ustvarjalno in odprto. Od intimnih koncertov in umetniških intervencij do razstav, sprehodov in doživetij na prostem. LUV je festival vseh žanrov za vse generacije. Oglejte si celoten program festivala. >>

Na Gregorjevo, ki ga povezujemo z začetkom pomladi in simboliko ljubezni ter povezovanja, vabimo na voden ogled razstav Marjan Šorli in udomačena arhitektura ter Je narava moderna?, ki ju bomo brali kot povabilo k premisleku o arhitekturi in javnem prostoru kot odnosu.

Razstavi predstavljata arhitekturne pristope, v katerih arhitektura ni namenjena izključno ljudem, temveč soustvarja skupni habitat za ljudi, druge vrste in širše ekosisteme. Na ogledu se bomo osredotočen na more-than-human pristop, ki arhitekturo in javni prostor razume kot prostor sobivanja raznovrstnih skupnosti, ljudi, živali, rastlin, mikroorganizmov, nežive narave in podnebnih procesov. Ljubezen pri tem ne nastopa kot čustvo, temveč kot etična drža in dejstvo, da naše delovanje ni ločeno od narave.

Dogodek bo priložnost za razmislek o tem, kako lahko arhitektura postane orodje skrbi in kako lahko prostor mislimo kot nekaj, kar si delimo.

V duhu LUV festa vabimo k počasnemu opazovanju, poslušanju in doživljanju razstav. Voden ogled bomo sklenili s čajanko na grajskem dvorišču, za ljubezenske napoje in sladke grižljaje bodo poskrbeli dijaki Srednje šole za gastronomijo in turizem.

LUV fest je festival Ljubezni, Umetnosti in Vandranja, ki v Ljubljano vsako leto prinese novo sezono ustvarjalnosti, umetnosti, dogodkov in doživetij. V času festivala mesto postane prostor odkrivanja, srečevanja in sobivanja raznolikih kultur.

Festival se odvija med 8. februarjem, ko se spominjamo našega največjega slovenskega pesnika, Franceta Prešerna in 12. marcem, ko se ženijo ptički. Pod krovno temo umetnosti in ljubezni LUV fest povezuje kulturo, umetnost, glasbo, kulinariko in druženje – vse, kar Ljubljano dela živahno, ustvarjalno in odprto. Od intimnih koncertov in umetniških intervencij do razstav, sprehodov in doživetij na prostem. LUV je festival vseh žanrov za vse generacije. Oglejte si celoten program festivala. >>

Fužinski grad so sezidali člani rodbine Khisl v sredini 16. stoletja. Takrat je dokazoval bogastvo, ugled in politično moč prvih lastnikov. Že ob koncu stoletja in v naslednjih obdobjih je grad večkrat zamenjal lastnike, kar se je odražalo tudi v stavbni strukturi. Pomembno dopolnitev predstavlja hidroelektrarna, ki so jo gradu prizidali leta 1897 za potrebe vevške papirnice. Elektrarna deluje še danes in je svojevrstna tehniška znamenitost. Grad Fužine je bil leta 1984 razglašen za kulturni spomenik in je od leta 1990 namenjen muzejski dejavnosti v upravljanju Muzeja za arhitekturo in oblikovanje.

Po gradu bo vodila Katarina Metelko. Katarina Metelko je strokovnjakinja za umetnostno, stavbno in kulturno zgodovino posvetne arhitekture na Slovenskem. Posebno pozornost posveča stavbni in kulturni dediščini gradu Fužine in družine Khisl.

Na vodenem ogledu gradu se nam lahko pridružite vsako drugo soboto v mesecu.