Ekološke perspektive v zbirki MAO, 1930–1979   Odprtje razstave bo v četrtek, 18. 12., ob 19 h.   Razstava Je narava moderna? raziskuje odnos do narave in pristope k ekološkemu mišljenju v moderni arhitekturi in oblikovanju. Njeno izhodišče je zbirka Muzeja za arhitekturo in oblikovanje (MAO), z bogatim naborom projektov, predmetov in dokumentacije s področij arhitekture, oblikovanja in fotografije 20. stoletja.   To stoletje so, zlasti na globalnem severu, zaznamovali modernistični ideali napredka, ki so bili utemeljeni na ideji nenehne gospodarske rasti in industrijske proizvodnje ter so bistveno prispevali k izčrpavanju naravnih virov in h globalnemu segrevanju. Zdi se, da je modernizem med naravo in družbo zarisal ostro ločnico: človek se je z razumom, tehnologijo in načrtovanjem postavil nad naravo, ki naj bi jo oblikoval in izkoriščal v skladu s svojimi potrebami. Tudi v arhitekturi in oblikovanju je bila narava razumljena predvsem kot nekaj, kar ...

Center za kreativnost v sklopu programa Prenos veščin v Muzeju za arhitekturo in oblikovanje na ogled postavlja modni kos Petra Movrina, enega vidnejših slovenskih modnih oblikovalcev. Movrin se je uveljavil kot individualen glas sodobne mode z drznimi, predimenzioniranimi konstrukcijami, obrtniškim pristopom in ljubeznijo do mode. Študij modnega oblikovanja na ljubljanski Naravoslovnotehniški fakulteti (NTF) je zaključil z diplomsko nalogo FranzMadonna, ki je dosegla izjemen odmev in ga umestila v mednarodni oblikovalski prostor, kreacijo je med drugim nosila Lady Gaga.   Kos izhaja iz diplomske kolekcije FranzMadonna, v kateri je Peter Movrin skozi uporabo materialov raziskoval dediščino gotske umetnosti, njeno vzvišenost, religiozne motive ter izrazito arhitekturno estetiko, ki jo je preoblikoval v sodobne silhuete. Z žarki svetlobe, ustvarjenimi z zarezami in oblikami, ki izhajajo izven telesa, je vzpostavil kontrast med mogočnimi usnjenimi detajli in lahkotno, ...

Razstava Marjan Šorli in udomačena arhitektura je prva v novi seriji razstav Predogled, ki zbirko MAO z inovativnim pristopom odpirajo in predstavljajo javnosti. V letošnjem letu, ravno v septembru, obeležujemo 110-letnico rojstva in 50-letnico smrti arhitekta Marjana Šorlija (1915–1975), projektanta, pisca, misleca, predavatelja, izjemnega avtorja, ki ga je zgodovina arhitekture do sedaj najpogosteje obšla. Razstava se posveča raziskovanju arhitektovega dela, vendar ne v klasični zaprti kurirani obliki, temveč kot odprt komentar raznolikega gradiva, ki ga je muzej ravnokar pridobil v svojo zbirko.   Marjan Šorli je bil izredno samosvoj, a hkrati značilen predstavnik slovenske povojne arhitekture. V njegovih hišah najdemo raznovrstne izvore, od Plečnikove šole, raziskovanja anonimne ljudske arhitekture ter uvidov s študijskega potovanja po Evropi in ZDA do anglosaških teorij o psihologiji zaznavanja prostora. Arhitekt se je v naš kulturni prostor zapisal ...

Aktualni Dogodki

Nalagam...

Voden ogled razstave Marjan Šorli in udomačena arhitektura

Nedelja v MAO / 25. 1. 2026 / 11:00

Image

Razstava Marjan Šorli in udomačena arhitektura je prva v novi seriji razstav Predogled, ki zbirko MAO z inovativnim pristopom odpirajo in predstavljajo javnosti. Septembra 2025 smo obeležili 110-letnico rojstva in 50-letnico smrti arhitekta Marjana Šorlija (1915–1975), projektanta, pisca, misleca, predavatelja, izjemnega avtorja, ki ga je zgodovina arhitekture do sedaj najpogosteje obšla. Razstava se posveča raziskovanju arhitektovega dela, vendar ne v klasični zaprti kurirani obliki, temveč kot odprt komentar raznolikega gradiva, ki ga je muzej ravnokar pridobil v svojo zbirko.   Po razstavi vas bosta popeljala kustosa Martina Malešič in Andraž Keršič.   V času vodenega ogleda bo za najmlajše potekala ustvarjalna delavnica Žaba 2.

Razstava Marjan Šorli in udomačena arhitektura je prva v novi seriji razstav Predogled, ki zbirko MAO z inovativnim pristopom odpirajo in predstavljajo javnosti. Septembra 2025 smo obeležili 110-letnico rojstva in 50-letnico smrti arhitekta Marjana Šorlija (1915–1975), projektanta, pisca, misleca, predavatelja, izjemnega avtorja, ki ga je zgodovina arhitekture do sedaj najpogosteje obšla. Razstava se posveča raziskovanju arhitektovega dela, vendar ne v klasični zaprti kurirani obliki, temveč kot odprt komentar raznolikega gradiva, ki ga je muzej ravnokar pridobil v svojo zbirko.

 

Po razstavi vas bosta popeljala kustosa Martina Malešič in Andraž Keršič.

 

V času vodenega ogleda bo za najmlajše potekala ustvarjalna delavnica Žaba 2.

Deli

Razstava Marjan Šorli in udomačena arhitektura je prva v novi seriji razstav Predogled, ki zbirko MAO z inovativnim pristopom odpirajo in predstavljajo javnosti. Septembra 2025 smo obeležili 110-letnico rojstva in 50-letnico smrti arhitekta Marjana Šorlija (1915–1975), projektanta, pisca, misleca, predavatelja, izjemnega avtorja, ki ga je zgodovina arhitekture do sedaj najpogosteje obšla. Razstava se posveča raziskovanju arhitektovega dela, vendar ne v klasični zaprti kurirani obliki, temveč kot odprt komentar raznolikega gradiva, ki ga je muzej ravnokar pridobil v svojo zbirko.

 

Po razstavi vas bosta popeljala kustosa Martina Malešič in Andraž Keršič.

 

V času vodenega ogleda bo za najmlajše potekala ustvarjalna delavnica Žaba 2.

Deli

Ustvarjalna delavnica Žaba 2

Nedelja v MAO / 25. 1. 2026 / 11:00

Image

Že od malih nog se učimo, kako ločevati odpadke, a podobe našega vsakdana velikokrat niso ravno vzorne. Prepolni koši, smeti se večkrat znajdejo kar na tleh, ob košu ali malomarno odvržene na parkiriščih in v naravi.   V sedemdesetih letih so ulice preplavili posebni koši za smeti, imenovani Žaba 2, ki so otroke nagovarjali k odgovornemu ravnanju z odpadki. Nastali so na pobudo mesta Ljubljana in akcije Čista Ljubljana, oblikoval jih je Saša Mächtig, na njih pa so bili verzi pesnika Milana Jesiha in ilustracije Črta Potočnika.   Pred ustvarjalno delavnico se bomo sprehodili po razstavi Je narava moderna, kjer je razstavljena tudi Žaba 2 in se pogovarjali o ekoloških temah ter skrbnem ravnanju z odpadki. Na delavnici bomo nato izdelali mini koše Žaba 2, kamor bodo otroci v šoli in doma lahko šilili svoje barvice. Koše bomo opremili s svojimi najljubšimi verzi in ilustracijami živali.   V času ustvarjalne delavnice se lahko spremljevalci otrok ...

Že od malih nog se učimo, kako ločevati odpadke, a podobe našega vsakdana velikokrat niso ravno vzorne. Prepolni koši, smeti se večkrat znajdejo kar na tleh, ob košu ali malomarno odvržene na parkiriščih in v naravi.

 

V sedemdesetih letih so ulice preplavili posebni koši za smeti, imenovani Žaba 2, ki so otroke nagovarjali k odgovornemu ravnanju z odpadki. Nastali so na pobudo mesta Ljubljana in akcije Čista Ljubljana, oblikoval jih je Saša Mächtig, na njih pa so bili verzi pesnika Milana Jesiha in ilustracije Črta Potočnika.

 

Pred ustvarjalno delavnico se bomo sprehodili po razstavi Je narava moderna, kjer je razstavljena tudi Žaba 2 in se pogovarjali o ekoloških temah ter skrbnem ravnanju z odpadki. Na delavnici bomo nato izdelali mini koše Žaba 2, kamor bodo otroci v šoli in doma lahko šilili svoje barvice. Koše bomo opremili s svojimi najljubšimi verzi in ilustracijami živali.

 

V času ustvarjalne delavnice se lahko spremljevalci otrok pridružite vodenemu ogledu razstave Marjan Šorli in udomačena arhitektura.

Deli

Že od malih nog se učimo, kako ločevati odpadke, a podobe našega vsakdana velikokrat niso ravno vzorne. Prepolni koši, smeti se večkrat znajdejo kar na tleh, ob košu ali malomarno odvržene na parkiriščih in v naravi.

 

V sedemdesetih letih so ulice preplavili posebni koši za smeti, imenovani Žaba 2, ki so otroke nagovarjali k odgovornemu ravnanju z odpadki. Nastali so na pobudo mesta Ljubljana in akcije Čista Ljubljana, oblikoval jih je Saša Mächtig, na njih pa so bili verzi pesnika Milana Jesiha in ilustracije Črta Potočnika.

 

Pred ustvarjalno delavnico se bomo sprehodili po razstavi Je narava moderna, kjer je razstavljena tudi Žaba 2 in se pogovarjali o ekoloških temah ter skrbnem ravnanju z odpadki. Na delavnici bomo nato izdelali mini koše Žaba 2, kamor bodo otroci v šoli in doma lahko šilili svoje barvice. Koše bomo opremili s svojimi najljubšimi verzi in ilustracijami živali.

 

V času ustvarjalne delavnice se lahko spremljevalci otrok pridružite vodenemu ogledu razstave Marjan Šorli in udomačena arhitektura.

Deli

Kulturni praznik v MAO

Vodstvo, Voden ogled gradu, Delavnica / 8. 2. 2026 / 10:00

Image

Na praznično nedeljo vas vabimo na brezplačne vodene ogled aktualnih razstav in ustvarjalni program za najmlajše.   Vodeni ogledi razstav   11.00 Je narava moderna? (voden ogled s kustosinjo razstave Majo Vardjan) 12.00 Marjan Šorli in udomačena arhitektura (voden ogled s kustosinjo razstave Martino Malešič) 15.00 Zgodovina gradu Fužine (voden ogled z umetnostno zgodovinarko Katarino Metelko) 16.00 Je narava moderna? (voden ogled s kustosinjo razstave Cvetko Požar) 17.00 Marjan Šorli in udomačena arhitektura (voden ogled s kustosom razstave Andražem Keršičem)   Ustvarjalnica Hiša, blok, nebotičnik   10.00–18.00   Na delavnici Hiša, blok, nebotičnik bomo raziskovali svet bivanja. Od zavetja do hiše in naselja, od bloka do soseske, ter vse do nebotičnika in mesta. Potovali bomo od domačega k skupnemu, od malega merila k velikemu. Otroci bodo nato v družbi muzejskih animatork s pomočjo različnih materialov (karton, lesena paličja, ...

Na praznično nedeljo vas vabimo na brezplačne vodene ogled aktualnih razstav in ustvarjalni program za najmlajše.

 

Vodeni ogledi razstav

 

11.00

Je narava moderna? (voden ogled s kustosinjo razstave Majo Vardjan)

12.00

Marjan Šorli in udomačena arhitektura (voden ogled s kustosinjo razstave Martino Malešič)

15.00

Zgodovina gradu Fužine (voden ogled z umetnostno zgodovinarko Katarino Metelko)

16.00

Je narava moderna? (voden ogled s kustosinjo razstave Cvetko Požar)

17.00

Marjan Šorli in udomačena arhitektura (voden ogled s kustosom razstave Andražem Keršičem)

 

Ustvarjalnica Hiša, blok, nebotičnik

 

10.00–18.00

 

Na delavnici Hiša, blok, nebotičnik bomo raziskovali svet bivanja. Od zavetja do hiše in naselja, od bloka do soseske, ter vse do nebotičnika in mesta. Potovali bomo od domačega k skupnemu, od malega merila k velikemu. Otroci bodo nato v družbi muzejskih animatork s pomočjo različnih materialov (karton, lesena paličja, legokocke najrazličnejših velikosti), oblik in barv gradili svoje sanjske stavbe in pri tem razmišljali, kaj naredi prostor domač. Pogovarjali se bomo o arhitekturi kot delu vsakdanjega življenja, o arhitekturi, ki oblikuje naše bivanje, spomine in odnose, aktualne razstave v MAO pa bodo služila kot izhodišče za svobodno, domiselno in igrivo ustvarjanje.

 

Delavnica je namenjena otrokom med 6. in 12. letom.

Deli

Na praznično nedeljo vas vabimo na brezplačne vodene ogled aktualnih razstav in ustvarjalni program za najmlajše.

 

Vodeni ogledi razstav

 

11.00

Je narava moderna? (voden ogled s kustosinjo razstave Majo Vardjan)

12.00

Marjan Šorli in udomačena arhitektura (voden ogled s kustosinjo razstave Martino Malešič)

15.00

Zgodovina gradu Fužine (voden ogled z umetnostno zgodovinarko Katarino Metelko)

16.00

Je narava moderna? (voden ogled s kustosinjo razstave Cvetko Požar)

17.00

Marjan Šorli in udomačena arhitektura (voden ogled s kustosom razstave Andražem Keršičem)

 

Ustvarjalnica Hiša, blok, nebotičnik

 

10.00–18.00

 

Na delavnici Hiša, blok, nebotičnik bomo raziskovali svet bivanja. Od zavetja do hiše in naselja, od bloka do soseske, ter vse do nebotičnika in mesta. Potovali bomo od domačega k skupnemu, od malega merila k velikemu. Otroci bodo nato v družbi muzejskih animatork s pomočjo različnih materialov (karton, lesena paličja, legokocke najrazličnejših velikosti), oblik in barv gradili svoje sanjske stavbe in pri tem razmišljali, kaj naredi prostor domač. Pogovarjali se bomo o arhitekturi kot delu vsakdanjega življenja, o arhitekturi, ki oblikuje naše bivanje, spomine in odnose, aktualne razstave v MAO pa bodo služila kot izhodišče za svobodno, domiselno in igrivo ustvarjanje.

 

Delavnica je namenjena otrokom med 6. in 12. letom.

Deli

Voden ogled gradu Fužine

Voden ogled gradu / naslednji dogodek: 8. 2. 2026 / 11:00

Image

Fužinski grad so sezidali člani rodbine Khisl v sredini 16. stoletja. Takrat je dokazoval bogastvo, ugled in politično moč prvih lastnikov. Že ob koncu stoletja in v naslednjih obdobjih je grad večkrat zamenjal lastnike, kar se je odražalo tudi v stavbni strukturi. Pomembno dopolnitev predstavlja hidroelektrarna, ki so jo gradu prizidali leta 1897 za potrebe vevške papirnice. Elektrarna deluje še danes in je svojevrstna tehniška znamenitost. Grad Fužine je bil leta 1984 razglašen za kulturni spomenik in je od leta 1990 namenjen muzejski dejavnosti v upravljanju Muzeja za arhitekturo in oblikovanje.   Po gradu bo vodila Katarina Metelko. Katarina Metelko je strokovnjakinja za umetnostno, stavbno in kulturno zgodovino posvetne arhitekture na Slovenskem. Posebno pozornost posveča stavbni in kulturni dediščini gradu Fužine in družine Khisl.   Na vodenem ogledu gradu se nam lahko pridružite vsako drugo soboto v mesecu.   Prijave: ...

Fužinski grad so sezidali člani rodbine Khisl v sredini 16. stoletja. Takrat je dokazoval bogastvo, ugled in politično moč prvih lastnikov. Že ob koncu stoletja in v naslednjih obdobjih je grad večkrat zamenjal lastnike, kar se je odražalo tudi v stavbni strukturi. Pomembno dopolnitev predstavlja hidroelektrarna, ki so jo gradu prizidali leta 1897 za potrebe vevške papirnice. Elektrarna deluje še danes in je svojevrstna tehniška znamenitost. Grad Fužine je bil leta 1984 razglašen za kulturni spomenik in je od leta 1990 namenjen muzejski dejavnosti v upravljanju Muzeja za arhitekturo in oblikovanje.

 

Po gradu bo vodila Katarina Metelko. Katarina Metelko je strokovnjakinja za umetnostno, stavbno in kulturno zgodovino posvetne arhitekture na Slovenskem. Posebno pozornost posveča stavbni in kulturni dediščini gradu Fužine in družine Khisl.

 

Na vodenem ogledu gradu se nam lahko pridružite vsako drugo soboto v mesecu.

 

Redna cena vodstva: 7,00 €
Cena vodstva s popustom (učenci, dijaki, študenti, upokojenci): 3,50 €

 

Deli

Fužinski grad so sezidali člani rodbine Khisl v sredini 16. stoletja. Takrat je dokazoval bogastvo, ugled in politično moč prvih lastnikov. Že ob koncu stoletja in v naslednjih obdobjih je grad večkrat zamenjal lastnike, kar se je odražalo tudi v stavbni strukturi. Pomembno dopolnitev predstavlja hidroelektrarna, ki so jo gradu prizidali leta 1897 za potrebe vevške papirnice. Elektrarna deluje še danes in je svojevrstna tehniška znamenitost. Grad Fužine je bil leta 1984 razglašen za kulturni spomenik in je od leta 1990 namenjen muzejski dejavnosti v upravljanju Muzeja za arhitekturo in oblikovanje.

 

Po gradu bo vodila Katarina Metelko. Katarina Metelko je strokovnjakinja za umetnostno, stavbno in kulturno zgodovino posvetne arhitekture na Slovenskem. Posebno pozornost posveča stavbni in kulturni dediščini gradu Fužine in družine Khisl.

 

Na vodenem ogledu gradu se nam lahko pridružite vsako drugo soboto v mesecu.

 

Redna cena vodstva: 7,00 €
Cena vodstva s popustom (učenci, dijaki, študenti, upokojenci): 3,50 €

 

Deli

LUV fest: Usodne ženske gradu Fužine  

Voden ogled gradu / 14. 2. 2026 / 11:00

Image

Na vodenem ogledu se bomo sprehodili skozi zgodbe fatalnih žensk, ki so zaznamovale grad Fužine, ter zgodovino gradu spoznali skozi hrepenenje, ljubezenske intrige in neizpolnjena srca njihovih snubcev.   Grad Fužine so med letoma 1528 in 1557 dali zgraditi člani družine Khisl, veliki podporniki protestantizma na Slovenskem. V tem času je grad postal prostor idej, literature, glasbe in ljubezni, kar se je ohranilo tudi v stoletjih, ki so sledila.   Posebej živahno je bilo v obdobju romantike. Takratni lastnik gospoščine Fužine, mladi in podjetni Fidelis Terpinc, se je zaljubil v lepo Josipino Češkovo, imenovano tudi »glažovnata princesa«, ki je bila sprva zaročena z Andrejem Smoletom, prijateljem Franceta Prešerna. Pesnik Fidelisu ni nikoli odpustil, da je njegovemu prijatelju speljal nevesto, bolečina nesrečne ljubezni je zaživela celo v Prešernovi poeziji.   Usodne pa niso bile le Josepinine oči, tudi posvojenka zakoncev Terpinc, mlada Emilija, ...

Na vodenem ogledu se bomo sprehodili skozi zgodbe fatalnih žensk, ki so zaznamovale grad Fužine, ter zgodovino gradu spoznali skozi hrepenenje, ljubezenske intrige in neizpolnjena srca njihovih snubcev.

 

Grad Fužine so med letoma 1528 in 1557 dali zgraditi člani družine Khisl, veliki podporniki protestantizma na Slovenskem. V tem času je grad postal prostor idej, literature, glasbe in ljubezni, kar se je ohranilo tudi v stoletjih, ki so sledila.

 

Posebej živahno je bilo v obdobju romantike. Takratni lastnik gospoščine Fužine, mladi in podjetni Fidelis Terpinc, se je zaljubil v lepo Josipino Češkovo, imenovano tudi »glažovnata princesa«, ki je bila sprva zaročena z Andrejem Smoletom, prijateljem Franceta Prešerna. Pesnik Fidelisu ni nikoli odpustil, da je njegovemu prijatelju speljal nevesto, bolečina nesrečne ljubezni je zaživela celo v Prešernovi poeziji.

 

Usodne pa niso bile le Josepinine oči, tudi posvojenka zakoncev Terpinc, mlada Emilija, je s svojo lepoto očarala mnoge. Med njimi tudi mladega Ivana Tavčarja, ki je ob poznih večerih skrivaj uhajal skozi okno internata in hodil vasovat na Fužine. A ta romanca ni bila po godu Fidelisu Terpincu, Tavčar je bil zaradi nje izključen iz ljubljanske gimnazije. Spomin na Emilijo pa je v njegovem srcu ostal še dolgo ter se prelil v romana Mrtva srca in Izza kongresa.

 

Grad Fužine je bil skozi stoletja prizorišče številnih ljubezenskih zgodb, ta tradicija se nadaljuje tudi danes, zato ni naključje, da grad ostaja priljubljen prostor porok in romantičnih srečanj, ki se simbolno navezujejo na bogato romantično preteklost Fužin.

Koliko ljubezenskih zgodb je ostalo skritih v senci grajskih zidov, ne bomo nikoli zares izvedeli. Morda nam boste kakšno iz današnjih dni razkrili prav na vodenem ogledu ter dopolnili mozaik romantičnih zgodb gradu Fužine.

 

Pridružite se nam še na LUV fest: Usodne ženske gradu Fužine 

 

LUV fest je festival Ljubezni, Umetnosti in Vandranja, ki v Ljubljano vsako leto prinese novo sezono ustvarjalnosti, umetnosti, dogodkov in doživetij. V času festivala mesto postane prostor odkrivanja, srečevanja in sobivanja raznolikih kultur.

Festival se odvija med 8. februarjem, ko se spominjamo našega največjega slovenskega pesnika, Franceta Prešerna in 12. marcem, ko se ženijo ptički. Pod krovno temo umetnosti in ljubezni LUV fest povezuje kulturo, umetnost, glasbo, kulinariko in druženje – vse, kar Ljubljano dela živahno, ustvarjalno in odprto. Od intimnih koncertov in umetniških intervencij do razstav, sprehodov in doživetij na prostem. LUV je festival vseh žanrov za vse generacije. Oglejte si celoten program festivala. >>

Deli

Na vodenem ogledu se bomo sprehodili skozi zgodbe fatalnih žensk, ki so zaznamovale grad Fužine, ter zgodovino gradu spoznali skozi hrepenenje, ljubezenske intrige in neizpolnjena srca njihovih snubcev.

 

Grad Fužine so med letoma 1528 in 1557 dali zgraditi člani družine Khisl, veliki podporniki protestantizma na Slovenskem. V tem času je grad postal prostor idej, literature, glasbe in ljubezni, kar se je ohranilo tudi v stoletjih, ki so sledila.

 

Posebej živahno je bilo v obdobju romantike. Takratni lastnik gospoščine Fužine, mladi in podjetni Fidelis Terpinc, se je zaljubil v lepo Josipino Češkovo, imenovano tudi »glažovnata princesa«, ki je bila sprva zaročena z Andrejem Smoletom, prijateljem Franceta Prešerna. Pesnik Fidelisu ni nikoli odpustil, da je njegovemu prijatelju speljal nevesto, bolečina nesrečne ljubezni je zaživela celo v Prešernovi poeziji.

 

Usodne pa niso bile le Josepinine oči, tudi posvojenka zakoncev Terpinc, mlada Emilija, je s svojo lepoto očarala mnoge. Med njimi tudi mladega Ivana Tavčarja, ki je ob poznih večerih skrivaj uhajal skozi okno internata in hodil vasovat na Fužine. A ta romanca ni bila po godu Fidelisu Terpincu, Tavčar je bil zaradi nje izključen iz ljubljanske gimnazije. Spomin na Emilijo pa je v njegovem srcu ostal še dolgo ter se prelil v romana Mrtva srca in Izza kongresa.

 

Grad Fužine je bil skozi stoletja prizorišče številnih ljubezenskih zgodb, ta tradicija se nadaljuje tudi danes, zato ni naključje, da grad ostaja priljubljen prostor porok in romantičnih srečanj, ki se simbolno navezujejo na bogato romantično preteklost Fužin.

Koliko ljubezenskih zgodb je ostalo skritih v senci grajskih zidov, ne bomo nikoli zares izvedeli. Morda nam boste kakšno iz današnjih dni razkrili prav na vodenem ogledu ter dopolnili mozaik romantičnih zgodb gradu Fužine.

 

Pridružite se nam še na LUV fest: Usodne ženske gradu Fužine 

 

LUV fest je festival Ljubezni, Umetnosti in Vandranja, ki v Ljubljano vsako leto prinese novo sezono ustvarjalnosti, umetnosti, dogodkov in doživetij. V času festivala mesto postane prostor odkrivanja, srečevanja in sobivanja raznolikih kultur.

Festival se odvija med 8. februarjem, ko se spominjamo našega največjega slovenskega pesnika, Franceta Prešerna in 12. marcem, ko se ženijo ptički. Pod krovno temo umetnosti in ljubezni LUV fest povezuje kulturo, umetnost, glasbo, kulinariko in druženje – vse, kar Ljubljano dela živahno, ustvarjalno in odprto. Od intimnih koncertov in umetniških intervencij do razstav, sprehodov in doživetij na prostem. LUV je festival vseh žanrov za vse generacije. Oglejte si celoten program festivala. >>

Deli

Voden ogled razstave Marjan Šorli  in udomačena arhitektura

Nedelja v MAO / 22. 2. 2026 / 11:00

Image

Razstava Marjan Šorli in udomačena arhitektura je prva v novi seriji razstav Predogled, ki zbirko MAO z inovativnim pristopom odpirajo in predstavljajo javnosti. Septembra 2025 smo obeležili 110-letnico rojstva in 50-letnico smrti arhitekta Marjana Šorlija (1915–1975), projektanta, pisca, misleca, predavatelja, izjemnega avtorja, ki ga je zgodovina arhitekture do sedaj najpogosteje obšla. Razstava se posveča raziskovanju arhitektovega dela, vendar ne v klasični zaprti kurirani obliki, temveč kot odprt komentar raznolikega gradiva, ki ga je muzej ravnokar pridobil v svojo zbirko.   Po razstavi vas bosta popeljala kustosa Martina Malešič in Andraž Keršič.   V času vodenega ogleda bo potekala ustvarjalna delavnica za otroke Od zatočišča do lesene hiše.    

Razstava Marjan Šorli in udomačena arhitektura je prva v novi seriji razstav Predogled, ki zbirko MAO z inovativnim pristopom odpirajo in predstavljajo javnosti. Septembra 2025 smo obeležili 110-letnico rojstva in 50-letnico smrti arhitekta Marjana Šorlija (1915–1975), projektanta, pisca, misleca, predavatelja, izjemnega avtorja, ki ga je zgodovina arhitekture do sedaj najpogosteje obšla. Razstava se posveča raziskovanju arhitektovega dela, vendar ne v klasični zaprti kurirani obliki, temveč kot odprt komentar raznolikega gradiva, ki ga je muzej ravnokar pridobil v svojo zbirko.

 

Po razstavi vas bosta popeljala kustosa Martina Malešič in Andraž Keršič.

 

V času vodenega ogleda bo potekala ustvarjalna delavnica za otroke Od zatočišča do lesene hiše.

 

 

Deli

Razstava Marjan Šorli in udomačena arhitektura je prva v novi seriji razstav Predogled, ki zbirko MAO z inovativnim pristopom odpirajo in predstavljajo javnosti. Septembra 2025 smo obeležili 110-letnico rojstva in 50-letnico smrti arhitekta Marjana Šorlija (1915–1975), projektanta, pisca, misleca, predavatelja, izjemnega avtorja, ki ga je zgodovina arhitekture do sedaj najpogosteje obšla. Razstava se posveča raziskovanju arhitektovega dela, vendar ne v klasični zaprti kurirani obliki, temveč kot odprt komentar raznolikega gradiva, ki ga je muzej ravnokar pridobil v svojo zbirko.

 

Po razstavi vas bosta popeljala kustosa Martina Malešič in Andraž Keršič.

 

V času vodenega ogleda bo potekala ustvarjalna delavnica za otroke Od zatočišča do lesene hiše.

 

 

Deli

Ustvarjalna delavnica: Od zatočišča do lesene hiše

Nedelja v MAO / 22. 2. 2026 / 11:00

Image

Tema delavnice bodo zatočišča in najpreprostejša arhitektura. Ogledali si bomo nekaj primerov ljudske arhitekture (kozolci, orientalska hiša), ki so navdihovali arhitekta Marjana Šorljia. Po ogledu njegove razstave, bomo razmišljali o tem, kaj hiša sploh je in kaj vse mora imeti, da se v njej dobro počutimo. Posebno pozornost bomo namenili materialom in osnovnim elementom, kot so tla, na katerih stojimo, stene, ki nas varujejo, streha, ki nas ščiti pred dežjem in soncem, in ognjišče, prostor topline, druženja in svetlobe. Ugotavljali bomo, kako so hiše prilagojene naravi, terenu in vremenu. Zanimala nas bodo bivališča, ki niso velika, a imajo vse, kar človek potrebuje. Ravno prav velike so, da lahko v njih stojiš, spiš, sediš in ustvarjaš ter gledaš v zunanji prostor. Takšni prostori človeku pomagajo, da se umiri, se umakne od hrupa in se znova poveže z naravo. Po ogledu razstave in pogovoru se bomo prepustili ustvarjanju lesenih izdelkov.   Delavnica ...

Tema delavnice bodo zatočišča in najpreprostejša arhitektura. Ogledali si bomo nekaj primerov ljudske arhitekture (kozolci, orientalska hiša), ki so navdihovali arhitekta Marjana Šorljia. Po ogledu njegove razstave, bomo razmišljali o tem, kaj hiša sploh je in kaj vse mora imeti, da se v njej dobro počutimo. Posebno pozornost bomo namenili materialom in osnovnim elementom, kot so tla, na katerih stojimo, stene, ki nas varujejo, streha, ki nas ščiti pred dežjem in soncem, in ognjišče, prostor topline, druženja in svetlobe. Ugotavljali bomo, kako so hiše prilagojene naravi, terenu in vremenu. Zanimala nas bodo bivališča, ki niso velika, a imajo vse, kar človek potrebuje. Ravno prav velike so, da lahko v njih stojiš, spiš, sediš in ustvarjaš ter gledaš v zunanji prostor. Takšni prostori človeku pomagajo, da se umiri, se umakne od hrupa in se znova poveže z naravo. Po ogledu razstave in pogovoru se bomo prepustili ustvarjanju lesenih izdelkov.

 

Delavnica je namenjena otrokom med 6. in 12. letom.

Prijave: [email protected]

 

Spremljevalci otrok, vabljeni, da se nam v času ustvarjalne delavnice pridružite na vodenem ogledu razstave Marjan Šorli in udomačena arhitektura.

Deli

Tema delavnice bodo zatočišča in najpreprostejša arhitektura. Ogledali si bomo nekaj primerov ljudske arhitekture (kozolci, orientalska hiša), ki so navdihovali arhitekta Marjana Šorljia. Po ogledu njegove razstave, bomo razmišljali o tem, kaj hiša sploh je in kaj vse mora imeti, da se v njej dobro počutimo. Posebno pozornost bomo namenili materialom in osnovnim elementom, kot so tla, na katerih stojimo, stene, ki nas varujejo, streha, ki nas ščiti pred dežjem in soncem, in ognjišče, prostor topline, druženja in svetlobe. Ugotavljali bomo, kako so hiše prilagojene naravi, terenu in vremenu. Zanimala nas bodo bivališča, ki niso velika, a imajo vse, kar človek potrebuje. Ravno prav velike so, da lahko v njih stojiš, spiš, sediš in ustvarjaš ter gledaš v zunanji prostor. Takšni prostori človeku pomagajo, da se umiri, se umakne od hrupa in se znova poveže z naravo. Po ogledu razstave in pogovoru se bomo prepustili ustvarjanju lesenih izdelkov.

 

Delavnica je namenjena otrokom med 6. in 12. letom.

Prijave: [email protected]

 

Spremljevalci otrok, vabljeni, da se nam v času ustvarjalne delavnice pridružite na vodenem ogledu razstave Marjan Šorli in udomačena arhitektura.

Deli

LUV fest: Arhitektura sobivanja

Vodstvo / 12. 3. 2026 / 17:00

Image

Na Gregorjevo, ki ga povezujemo z začetkom pomladi in simboliko ljubezni ter povezovanja, vabimo na voden ogled razstav Marjan Šorli in udomačena arhitektura ter Je narava moderna?, ki ju bomo brali kot povabilo k premisleku o arhitekturi in javnem prostoru kot odnosu.   Razstavi predstavljata arhitekturne pristope, v katerih arhitektura ni namenjena izključno ljudem, temveč soustvarja skupni habitat za ljudi, druge vrste in širše ekosisteme. Na ogledu se bomo osredotočen na more-than-human pristop, ki arhitekturo in javni prostor razume kot prostor sobivanja raznovrstnih skupnosti, ljudi, živali, rastlin, mikroorganizmov, nežive narave in podnebnih procesov. Ljubezen pri tem ne nastopa kot čustvo, temveč kot etična drža in dejstvo, da naše delovanje ni ločeno od narave. Dogodek bo priložnost za razmislek o tem, kako lahko arhitektura postane orodje skrbi in kako lahko prostor mislimo kot nekaj, kar si delimo.   V duhu LUV festa vabimo k počasnemu ...

Na Gregorjevo, ki ga povezujemo z začetkom pomladi in simboliko ljubezni ter povezovanja, vabimo na voden ogled razstav Marjan Šorli in udomačena arhitektura ter Je narava moderna?, ki ju bomo brali kot povabilo k premisleku o arhitekturi in javnem prostoru kot odnosu.

 

Razstavi predstavljata arhitekturne pristope, v katerih arhitektura ni namenjena izključno ljudem, temveč soustvarja skupni habitat za ljudi, druge vrste in širše ekosisteme. Na ogledu se bomo osredotočen na more-than-human pristop, ki arhitekturo in javni prostor razume kot prostor sobivanja raznovrstnih skupnosti, ljudi, živali, rastlin, mikroorganizmov, nežive narave in podnebnih procesov. Ljubezen pri tem ne nastopa kot čustvo, temveč kot etična drža in dejstvo, da naše delovanje ni ločeno od narave.

Dogodek bo priložnost za razmislek o tem, kako lahko arhitektura postane orodje skrbi in kako lahko prostor mislimo kot nekaj, kar si delimo.

 

V duhu LUV festa vabimo k počasnemu opazovanju, poslušanju in doživljanju razstav. Voden ogled bomo sklenili s čajanko na grajskem dvorišču, za ljubezenske napoje in sladke grižljaje bodo poskrbeli dijaki Srednje šole za gastronomijo in turizem.

 

LUV fest je festival Ljubezni, Umetnosti in Vandranja, ki v Ljubljano vsako leto prinese novo sezono ustvarjalnosti, umetnosti, dogodkov in doživetij. V času festivala mesto postane prostor odkrivanja, srečevanja in sobivanja raznolikih kultur.

Festival se odvija med 8. februarjem, ko se spominjamo našega največjega slovenskega pesnika, Franceta Prešerna in 12. marcem, ko se ženijo ptički. Pod krovno temo umetnosti in ljubezni LUV fest povezuje kulturo, umetnost, glasbo, kulinariko in druženje – vse, kar Ljubljano dela živahno, ustvarjalno in odprto. Od intimnih koncertov in umetniških intervencij do razstav, sprehodov in doživetij na prostem. LUV je festival vseh žanrov za vse generacije. Oglejte si celoten program festivala. >>

Deli

Na Gregorjevo, ki ga povezujemo z začetkom pomladi in simboliko ljubezni ter povezovanja, vabimo na voden ogled razstav Marjan Šorli in udomačena arhitektura ter Je narava moderna?, ki ju bomo brali kot povabilo k premisleku o arhitekturi in javnem prostoru kot odnosu.

 

Razstavi predstavljata arhitekturne pristope, v katerih arhitektura ni namenjena izključno ljudem, temveč soustvarja skupni habitat za ljudi, druge vrste in širše ekosisteme. Na ogledu se bomo osredotočen na more-than-human pristop, ki arhitekturo in javni prostor razume kot prostor sobivanja raznovrstnih skupnosti, ljudi, živali, rastlin, mikroorganizmov, nežive narave in podnebnih procesov. Ljubezen pri tem ne nastopa kot čustvo, temveč kot etična drža in dejstvo, da naše delovanje ni ločeno od narave.

Dogodek bo priložnost za razmislek o tem, kako lahko arhitektura postane orodje skrbi in kako lahko prostor mislimo kot nekaj, kar si delimo.

 

V duhu LUV festa vabimo k počasnemu opazovanju, poslušanju in doživljanju razstav. Voden ogled bomo sklenili s čajanko na grajskem dvorišču, za ljubezenske napoje in sladke grižljaje bodo poskrbeli dijaki Srednje šole za gastronomijo in turizem.

 

LUV fest je festival Ljubezni, Umetnosti in Vandranja, ki v Ljubljano vsako leto prinese novo sezono ustvarjalnosti, umetnosti, dogodkov in doživetij. V času festivala mesto postane prostor odkrivanja, srečevanja in sobivanja raznolikih kultur.

Festival se odvija med 8. februarjem, ko se spominjamo našega največjega slovenskega pesnika, Franceta Prešerna in 12. marcem, ko se ženijo ptički. Pod krovno temo umetnosti in ljubezni LUV fest povezuje kulturo, umetnost, glasbo, kulinariko in druženje – vse, kar Ljubljano dela živahno, ustvarjalno in odprto. Od intimnih koncertov in umetniških intervencij do razstav, sprehodov in doživetij na prostem. LUV je festival vseh žanrov za vse generacije. Oglejte si celoten program festivala. >>

Deli
Nalagam...
Image
Image

Vabljeni k ogledu aktualnih razstav in spremljevalnih dogodkov, kot so vodeni ogledi za skupine in program za mlade obiskovalce v živo!

Skip to content