Pojdi na vsebino

Evropska vesoljska agencija

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
(Preusmerjeno s strani ESA)
Evropska vesoljska agencija
Europäische Weltraumorganisation
European Space Agency
Agence spatiale européenne
Image
Logotip ESE
Image
Glavna nadzorna soba Centra evropskih vesoljskih operacij (ESOC, European Space Operations Centre) v Darmstadtu, Nemčija
Pregled
Ustanovitev30. maj 1975 (1975-05-30)
SedežPariz, Francija
48°50′54″N 02°18′15″E / 48.84833°N 2.30417°E / 48.84833; 2.30417
Zaposleni2200[1]
Letni proračunRast 4,9 milijarde EUR
(2023)[2]
Pristojni generalni direktor
Spletno mestoesa.int Uredite to na Wikipodatkih

Evropska vesoljska agencija (angleško European Space Agency, francosko Agence spatiale européenne, nemško Europäische Weltraumorganisation), znana tudi pod angleško kratico ESA in slovensko EVA, je za evropski vesoljski program pristojna agencija s sedežem v Parizu. Ustanovljena je bila 30. maja 1975 s Konvencijo o ustanovitvi Evropske vesoljske agencije z namenom, da bi združili dva glavna evropska vesoljska programa – ELDO in ESRO – ter tako okrepili sodelovanje z ameriško agencijo NASA in drugimi vesoljskimi programi v svetu.[3][4] Združitvi je prisostvovalo 10 evropskih držav. Danes agencija združuje 23 članic ter 4 nepolnopravnih članic, med katerimi je bila tudi Slovenija (polnopravna članica je postala 1. januarja 2025). Glavni cilji agencije so poleti s človeško posadko, projekt mednarodne vesoljske postaje, raziskovanje Zemlje, Lune, Marsa in drugih astronomskih teles, številne raziskave na področju vesoljske znanosti ter komercialne izstrelitve telekomunikacijskih satelitov. Izstrelišče vesoljskih poletov je v Francoski Gvajani, raziskovalna središča pa so raztresena po vsej Evropi in drugod po svetu. Celotni evropski vesoljski program temelji na raketi tipa Ariane, ki je bila razvita konec sedemdesetih in v osemdesetih let dvajsetega stoletja. Agencija trenutno za vesoljske polete uporablja raketo Ariane 5.

Ustanovitev in zgodovina

[uredi | uredi kodo]

Razvoj vesoljske znanosti se je v zahodni Evropi začel sredi petdesetih letih dvajsetega stoletja. Takrat je bil večinoma omejen z nacionalnimi mejami posameznih evropskih držav, zato so znanstveniki za večji napredek predlagali združitev evropskih vesoljskih raziskav. K združevanju jih je spodbudila tudi vse bolj zagrizena vesoljska tekma med Združenimi državami Amerike in Sovjetsko zvezo. Pobudo za združitev raziskav sta dala Pierre Victor Auger in Edoardo Amaldi. V šestdesetih letih sta bili tako v Evropi ustanovljeni dve organizaciji: ELDO (European Launch Development Organization) in ESRO (European Space Resarch Organization). Prva organizacija se je ukvarjala z razvojem vesoljskega vozila, druga pa z vrsto vesoljskih raziskav, med katerimi so imele prednost raziskave na področju telekomunikacijskih satelitov. Ta organizacija je ves čas tesno sodelovala z Naso, ki je za potrebe ESRA v vesolje izstreljevala satelite. V začetku sedemdesetih let, ko se je vesoljska tekma med ZDA in Sovjetsko zvezo umirila, je v ospredje prišel evropski vesoljski program, ki je imel jasne znanstvene cilje. Da bi evropska vesoljska organizacija postala še učinkovitejša in se tako pripravila na nove izzive prihodnosti, sta se prej ločeni organizaciji ELDO in ESRO združili. Iz omenjenih organizacij je tako leta 1975 nastala sodobna ESA.

Članstvo in prihodki organizacije

[uredi | uredi kodo]

Članice

[uredi | uredi kodo]
Image
Image
  Države članice
  Pridružene članice
  Evropske sodelujoče države (ECS)
  Podpisnice Sporazuma o sodelovanju
Polnopravne članice Leto pridružitve Domači program Prispevki
(mil. EUR)(%) Na prebivalca (EUR)
Polnopravne članice
Evropska unijaImage Avstrija30. december 1986FFG51,21,0 5,37
Evropska unijaImage Belgija3. oktober 1978BELSPO210,04,3 17,82
Evropska unijaImage Češka12. november 2008CCMTSA44,70,9 3,06
Evropska unijaZastava Danske Danska15. september 1977DTU Space33,80,7 5,47
Evropska unijaImage Estonija4. februar 2015ESO3,70,1 1,97
Evropska unijaImage Finska1. januar 1995TEM27,40,6 3,52
Evropska unijaImage Francija30. oktober 1980CNES1.311,726,9 14,30
Evropska unijaZastava Grčije Grčija9. marec 2005HSA20,60,4 0,98
Evropska unijaImage Irska10. december 1980EI24,80,5 3,60
Evropska unijaZastava Italije Italija20. februar 1978ASI665,813,7 7,77
Evropska unijaImage Luksemburg30. junij 2005Luxinnovation29,90,6 44,19
Evropska unijaZastava Madžarske Madžarska24. februar 2015HSO11,70,2 0,63
Evropska unijaImage Nemčija26. julij 1977DLR981,720,1 11,1
Evropska unijaZastava Nizozemske Nizozemska6. februar 1979NSO100,32,1 5,32
Zastava Norveške Norveška30. december 1986NSA86,31,8 12,09
Evropska unijaImage Poljska19. november 2012POLSA38,40,8 0,91
Evropska unijaZastava Portugalske Portugalska14. november 2000FCT21,00,4 1,77
Evropska unijaZastava Romunije Romunija22. december 2011ROSA34,30,7 2,18
Evropska unijaImage Slovenija 1. januar 2016 SPACE-SI 3,2 0,1 1,31
Evropska unijaZastava Španije Španija7. februar 1979INTA249,55,1 4,39
Evropska unijaZastava Švedske Švedska6. april 1976SNSA83,21,7 7,15
Zastava Švice Švica19. november 1976SSO167,03,4 17,61
Zastava Velike Britanije Združeno kraljestvo28. marec 1978UKSA464,39,5 5,05
Drugi 181,3 3,7
Pridružene članice
Image Kanada1. januar 1979CSA28,00,6 0,53
Evropska unijaLatvijaska zastava Latvija 30. junij 2020 MoES
Evropska unijaLitovska zastava Litva 21. maj 2021 MoE
Evropska unijaZastava Slovaške Slovaška 14. junij 2022[5] SSO 0 0% 0
Članice in sodelavke skupaj 4.870,0 72,9
Zastava Evrope Evropska unija28. maj 2004EUSP1.683,393,0 2,56
EUMETSAT 54,3 3,0
Drugi prihodki 72,44,0
Skupaj1.810,027,1
Skupni znesek6.680,0100,0

Pridružene članice

[uredi | uredi kodo]
DržavaDatum pristopaDomači program
Evropska unijaImage Slovenija28. maj 2008MVŠZT
Evropska unijaLatvijaska zastava Latvija23. julij 2009MoES
Evropska unijaZastava Slovaške Slovaška28. april 2010MoE
Evropska unijaLitovska zastava Litva7. oktober 2010MoE
Evropska unijaImage Bolgarija8. april 2015IKI-BAN

Države ki sodelujejo z ESO

[uredi | uredi kodo]
DržavaDatum pristopaDomači program
Zastava Turčije Turčija15. julij 2004TÜBİTAK
Zastava Ukrajine Ukrajina25. januar 2008SSAU
Evropska unijaZastava Cipra Ciper27. avgust 2009MoCW
Image Izrael30. januar 2011ISA
Evropska unijaImage Malta20. februar 2012MCfST

Vesoljski projekti

[uredi | uredi kodo]

Človeški vesoljski program

[uredi | uredi kodo]
Image
Ulf D. Merbold, prvi astronavt ESE v vesolju

ESA je po ustanovitvi dajala prednost znanstvenim in komercialnim raziskavam, zato je bil človeški vesoljski program v organizaciji dolgo časa zapostavljen. Poleg tega se agencija v prvih letih ni posvečala razvoju vozila s človeško posadko, zato je program človeških poletov pretežno potekal v sodelovanju z NASO, ki je imela na tem področju bogate izkušnje. Prvi astronavt Ese v vesolju je bil Nemec Ulf Merbord, ki je tja poletel leta 1983 z Nasinim raketoplanom Columbia. Odprava je testirala vesoljski laboratorij, ki je bil delo evropskih znanstvenikov, in je bila pomenila začetek tesnega sodelovanja med ESO in NASO na področju človeških vesoljskih raziskav. Sodelovanje pa v drugi polovici osemdesetih let ni potekalo samo z NASO, ampak so se evropski astronavti udeleževali tudi sovjetskih vesoljskih odprav.

Program se je z leti razširil, zato je bilo leta 1990 v Kölnu v Nemčiji ustanovljeno središče za selekcijo in usposabljanje astronavtov. Center je odgovoren tudi za sodelovanje z drugimi vesoljskimi agencijami, kot sta NASA in Ruska vesoljska agencija. Trenutno t. i. evropski astronavtski korpus sestavlja štirinajst astronavtov iz osmih evropskih držav, tj. Francije, Italije, Nemčije, Belgije, Švedske, Danske, Združenega kraljestva in Nizozemske. ESA, ki nima lastnih raket za prevoz astronavtov, v ta namen uporablja ameriška in ruska vesoljska plovila. Po ukinitvi ameriškega programa Space Shuttle leta 2011 se agencija za prevoz astronavtov na mednarodno vesoljsko postajo zanaša izključno na Rusko vesoljsko agencijo ter njena vesoljska plovila Sojuz. Program je tesno povezan tudi z Mednarodno vesoljsko postajo, saj je ESA vložila znanje ter prispevala astronavte za njeno izgradnjo, razvoj in vzdrževanje. Njen največji prispevek je vesoljski laboratorij Columbus, ki je bil Mednarodni vesoljski postaji dodan leta 2008. Istega leta je bilo dokončano in preizkušeno samodejno vesoljsko plovilo Jules Vern ATV za oskrbovanje vesoljske postaje, v naslednjih mesecih in letih pa sta se vozilu priključila še Johannes Kepler ATV in Edoardo Amaldi ATV.

Raziskovanje vesolja in Zemlje

[uredi | uredi kodo]
Image
Vesoljski teleskop Hubble
Image
Vesoljsko plovilo Cassini-Huygens
Image
Plovilo Mars Express
PloviloPodročjeLetoStanje odprave
Cos-Bastrofizika1975končana odprava
IUEastrofizika1978končana odprava
Exosatastrofizika1983končana odprava
GiottoOsončje1985končana odprava
Hipparcosastrofizika1989končana odprava
UlyssesSonce1990končana odprava
Hubbleastrofizika1990operativna odprava
ISOastrofizika1995končana odprava
SOHOSonce1995operativna odprava
Cassini-HuygensOsončje1997odprava operativna
XMM-Newtonastrofizika1999operativna odprava
ClusterOsončje2000operativna odprava
Integralastrofizika2002operativna odprava
Mars ExpressOsončje2003operativna odprava
Double StarOsončje2003operativna odprava
SMART-1Osončje2003končana odprava
RosettaOsončje2004operativna odprava
Venus ExpressOsončje2005operativna odprava
Proba-2Sonce2009operativna odprava
Planckastrofizika2009operativna odprava
Herschelastrofizika2009operativna odprava
Gaiaastrofizika2013operativna odprava
BepiColomboOsončje2015operativna odprava
LISA Pathfinderastrofizika2015operativna odprava
Solar OrbiterSonce2017operativna odprava
JWSTastrofizika2018operativna odprava
Euclidastrofizika2020operativna odprava
SPICA, EChO, LOFT, MarcoPolo-R,
PLATO, STE-QUEST, JUICE, CHEOPS		2015–2025odprava v presoji

Projekt Galileo

[uredi | uredi kodo]
Image
Delovanje sistema Galileo

Projekt je bil zasnovan sredi devetdesetih let 20. stoletja z namenom, da bi si evropske države zagotovile natančen sistem za določanje položaja na Zemlji, deloval pa naj bi neodvisno od ameriškega sistema GPS, ruskega sistema GLONASS in kitajskega sistema Compass. Prvi koncept njegovega delovanja je bil predstavljen leta 1999, dejanski razvoj pa se je začel maja 2003 s podpisom sodelovanja med Evropsko unijo in ESO. Za razliko od ameriškega sistema GPS, ki je pod nadzorom oboroženih sil, projekt Galileo daje prednost civilnim uporabnikom in ga je mogoče izklopiti samo v izrednih okoliščinah. Prav zato je že na samem začetku postal predmet spora z ZDA, ki so se bale, da bi ga lahko uporabili njeni nasprotniki. Poleg ostrega nasprotovanja ZDA so projekt sprva pestile finančne težave in se je zdelo, da bo propadel zaradi nezadostnih sredstev. S finančnim posredovanjem Evropske unije in tujih vlagateljev je znova zaživel in leta 2005 so v Zemljino orbito izstrelili prvi testni satelit GIOVE-A, temu pa je leta 2008 sledil še GIOVE-B. Prva dva operativna satelita od skupno tridesetih so v orbito izstrelili 21. oktobra 2011, naslednja dva pa 12. oktobra 2012. Namen teh satelitov je bil testirati delovanje sistema, celotni sistem pa je postal operativen decembra 2016. Danes ga nominalno sestavlja 30 satelitov (24 operativnih, 6 rezervnih) in omogoča natančnost lociranja na 20 cm.

Rakete

[uredi | uredi kodo]

Evropska vesoljska agencija je bila ustanovljena z namenom, da bi evropskim državam omogočila samostojen dostop do vesolja, zato je bil njen glavni cilj razvoj nosilne rakete. Razvoj se je začel leta 1974, raketo pa so poimenovali Ariane po Ariadni, grški boginji, ki je Tezeju pomagala premagati Minotavra. Prva evropska raketa Ariane je v vesolje poletela 24. decembra 1979. Od takrat do danes se je zvrstila že cela serija raket. ESA trenutno uporablja tri tipe raket: Ariane 5, Sojuz-2 in Vega.

Dvostopenjska raketa Ariane 5 je zadnja iz serije raket Ariane. Uporabljati so jo začeli leta 1997, ko so prenehali uporabljati raketo tipa Ariane 4. Je najmočnejša raketa ESE, saj lahko v vesolje ponese od 6 do 21 ton tovora (količina tovora je odvisna od orbite, v kateri bo satelit). V sredini leta 2024 je načrtovana izstrelitev rakete Ariane 6, ki bo imela močnejše motorje in bo še zmogljivejša od svojih predhodnic.

Sojuz-2 je dvo- do tristopenjska raketa za srednje tovore z maso do 7,8 tone. Je produkt skupnega evropsko-ruskega sodelovanja, katerega glavni namen je bil znižati stroške poleta in povečati zanesljivost delovanja rakete (raketa Sojuz ima štiridesetletno zgodovino izredno zanesljivega delovanja). Raketo izdelujejo v Rusiji ter nato njene dele pošljejo na izstrelišče v Francoski Gvajani, kjer jo sestavijo in pripravijo za izstrelitev. Prvič je poletela 21. oktobra 2011, ko je v vesolje ponesla prva dva satelita navigacijskega sistema Galileo.

Vega je štiristopenjska raketa, namenjena za izstreljevanje lažjih tovorov z maso do 2,5 tone. Raketa je produkt sodelovanja med Italijansko vesoljsko agencijo in ESO. Njen razvoj se je začel leta 1998, prva uspešna izstrelitev pa je bila izvedena 13. februarja 2012 v Francoski Gvajani. ESA uporablja to raketo za izstreljevanje raziskovalnih satelitov v nizko Zemljino orbito.

Sklici

[uredi | uredi kodo]
  1. ↑ »ESA facts«. European Space Agency (v angleščini). Arhivirano iz spletišča dne 28. oktobra 2021. Pridobljeno 13. februarja 2022.
  2. ↑ »ESA budget 2023«. www.esa.int. Arhivirano iz spletišča dne 4. februarja 2023. Pridobljeno 4. februarja 2023.
  3. ↑ »A European Vision«. esa.int (v angleščini). Evropska vesoljska agencija. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 19. avgusta 2007. Pridobljeno 20. julija 2016.
  4. ↑ The ESA Convention
  5. ↑ »Slovakia becomes ESA Associate Member state«. www.esa.int (v angleščini). Arhivirano iz spletišča dne 13. oktobra 2022. Pridobljeno 14. oktobra 2022.

Glej tudi

[uredi | uredi kodo]

Zunanje povezave

[uredi | uredi kodo]
Pridobljeno iz »https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Evropska_vesoljska_agencija&oldid=6366873«