Predstavljajte si, da ste pred težko dilemo: ali sprejmete neprijetno resnico in tvegate izgubo prijateljev ali pa zamižite pred očitnimi dejstvi in ohranite dobre odnose. Če bi nas o tem vprašali zgolj teoretično, bi verjetno vsi zatrdili, da se nam zdi resnica pomembnejša od priljubljenosti. A v resničnem življenju se…
Spoštovana bralka, spoštovani bralec, v rokah držite zgodovinsko številko Dialogov. Zgodovinsko prvič zato, ker smo v njej pregledali celotno 61-letno zgodovino revije, in drugič zato, ker je to zadnja številka Dialogov, saj bodo prenehali izhajati. Kaj lahko preberete v njej? Temu uvodu sledi moj članek, potem pa članki področnih urednic…
Hibridni napadi, dezinformacije in tuje vmešavanje v demokratične procese so postali stalnica sodobne politike. Na nedavnem zasedanju Evropske politične skupnosti v Köbenhavnu je romunski predsednik Klaus Iohannis izjavil, da so bile predsedniške volitve decembra v Romuniji tarča “agresivnih hibridnih ruskih napadov”, ki so vključevali širjenje dezinformacij, proruske vsebine na družbenih…
Proti koncu šolskega leta sem bil povabljen v Evropsko šolo v Strasbourgu na razgovor na temo Prehodi v demokracijo, ki so ga za učence zadnjega letnika srednje šole pripravili učitelji zgodovine. Skupaj s tremi kolegicami iz Albanije, Romunije in Ukrajine sem bil povabljen, da z učenci in učitelji delim svoje…
»Problem danes je, da javnost ne spodbuja refleksije, ampak odziv. Spletne platforme so ustvarjene tako, da privilegirajo ogorčenje. Emocionalno nabita sporočila se s pomočjo algoritmov širijo hitreje kot umirjena argumentacija. V tem okolju tisti, ki se požvižgajo na norme vljudnih izmenjav mnenj, dosežejo večjo vidnost. Necivilizirano obnašanje je optimizirano in privilegirano. Boj za pozornost prevlada nad bojem za razumevanje.«
“Potreba po potrjevanju realnosti in okrepitvi doživetja s fotografijami je estetsko porabništvo, ki je danes zasvojilo prav vse. Industrijske družbe sprevračajo svoje državljane v odvisnike od podob [image junkies], kar je najbolj nezadržna oblika umskega onesnaževanja. Presunljivo hrepenenje po lepoti, po prenehanju vrtanja pod površje, po odrešitvi in čaščenju telesa sveta – vse te prvine erotičnega čutenja se uveljavljajo v človekovem užitku ob fotografijah. Vendar se izražajo tudi drugi, manj osvobajajoči občutki. Ne bi bilo zmotno trditi, da ljudje čutijo psihično prisilo, da fotografirajo – da sprevržejo doživetje samo v način videnja. Nazadnje postane doživetje istovetno s fotografiranjem tega doživetja, udeležba pri javnem dogodku pa čedalje bolj enakovredna ogledu tega dogodka v fotografski obliki. Mallarme, najbolj logični um med esteti 19. stoletja, je dejal, da vse na svetu obstaja zato, da bi končalo v knjigi. Danes vse obstaja zato, da bi končalo na fotografiji.”