Biom
Biom je geografsko območje, ki ga določajo podnebje, rastlinstvo, živalstvo in ekosistem. Sestavljen je iz skupnosti organizmov, ki se je prilagodila na razmere v okolju in na regionalno podnebje.[1] Leta 1935 je Tansley k temu pojmu dodal še pomen podnebja in tal ter to poimenoval ekosistem.[2][3] Projekti Mednarodnega biološkega programa (1964–74) so prispevali k popularizaciji uporabe pojma biom.[4]
Izraz biom pa se včasih uporablja tudi v drugačnem pomenu. V nemški literaturi, zlasti v Walterjevi terminologiji, se izraz uporablja podobno kot beseda biotop (konkretno geografsko območje). V tem članku uporabljena definicija pa sledi mednarodni rabi, ne glede na celino, na kateri se območje nahaja, se zanj uporablja isto ime bioma. To ustreza njegovim pojmom »zonobiom«, »orobiom« in »pedobiom«, ki označujejo biome glede na podnebni pas, nadmorsko višino ali tla.[5]
V brazilski literaturi se izraz biom včasih uporablja kot sinonim za biogeografsko provinco, ki ga določajo vrste organizmov, ki tam živijo (izraz floristična provinca se uporablja, kadar gre za rastlinske vrste). Biom pa se včasih razume tudi kot sinonim za »morfoklimatsko in fitogeografsko območje« po Ab'Sáberju, ki označuje geografski prostor, ki obsega del celine, kjer prevladujejo podobne oblike površja, podnebje in rastlinstvo. Obe razlagi dejansko vključujeta več biomov.[6][7][8]
Klasifikacije
[uredi | uredi kodo]Razdelitev sveta na nekaj ekoloških con je težko, predvsem zaradi majhnih razlik, ki obstajajo povsod na Zemlji in zaradi postopnega prehoda iz enega bioma v drugega. Meje je zato treba določiti precej arbitrarno, njihovo značilnost pa opisati glede na povprečne razmere, ki v njih prevladujejo.[9]
Študija severnoameriških travišč iz leta 1978[10] je pokazala pozitivno logistično povezavo med evapotranspiracijo (v mm/leto) in nadzemno neto primarno produkcijo (v g/m²/leto). Glavne ugotovitve raziskave so bile, da padavine in poraba vode vplivajo na nadzemno primarno produkcijo, medtem ko sončno obsevanje in temperatura vplivata na podzemno produkcijo (korenine). Poleg tega skupaj temperatura in voda določata, ali prevladuje rast v hladni ali topli sezoni.[11] Te ugotovitve pomagajo razložiti kategorije, uporabljene v Holdridgovem sistemu bioklasifikacije, ki jo je Whittaker kasneje poenostavil. Vendar pa veliko število klasifikacijskih shem in različni dejavniki, uporabljenih v teh shemah, kažejo, da se biomi ne ujemajo popolnoma z ustvarjenimi klasifikacijskimi shemami.
Glej tudi
[uredi | uredi kodo]Sklici
[uredi | uredi kodo]- ↑ Bowman, William D.; Hacker, Sally D. (2021). Ecology (5th izd.). Oxford University Press. str. H3–1–51 A. ISBN 978-1-60535-921-2.; Meira Neto, J. A. A. (Org.). Fitossociologia no Brasil: métodos e estudos de caso. Vol. 1. Viçosa: Editora UFV. pp. 44–85. Arhivirano 2016-09-24 na Wayback Machine.. Earlier version, 2003, Arhivirano 2016-08-27 na Wayback Machine..
- ↑ Cox, C. B.; Moore, P.D.; Ladle, R. J. (2016). Biogeography: an ecological and evolutionary approach (9th izd.). Hoboken: John Wiley & Sons. str. 20. ISBN 978-1-118-96858-1. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 26. novembra 2016 – prek Google Books.
- ↑ Tansley, A.G. (1935). »The use and abuse of vegetational terms and concepts« (PDF). Ecology. 16 (3): 284–307. doi:10.2307/1930070. JSTOR 1930070. Arhivirano iz prvotnega spletišča (PDF) dne 6. oktobra 2016. Pridobljeno 24. septembra 2016.
- ↑ Box, E.O. & Fujiwara, K. (2005). Vegetation types and their broad-scale distribution. In: Eddy van der Maarel (ed.). Vegetation ecology. Blackwell Scientific, Oxford. pp. 106–128, Arhivirano 2016-08-28 na Wayback Machine..
- ↑ Walter, H.; Breckle, S-W. (2002). Walter's Vegetation of the Earth: The Ecological Systems of the Geo-Biosphere. New York: Springer-Verlag. str. 86. ISBN 978-3-540-43315-6. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 27. novembra 2016 – prek Google Books.
- ↑ Coutinho, L. M. (2006). »O conceito de bioma« [The biome concept]. Acta Botanica Brasilica (v portugalščini). 20 (1): 13–23. Bibcode:2006AcBBr..20...13C. doi:10.1590/S0102-33062006000100002.
- ↑ Batalha, M.A. (2011). »The Brazilian cerrado is not a biome«. Biota Neotropica. 11: 21–24. doi:10.1590/S1676-06032011000100001.
- ↑ Fiaschi, P.; Pirani, J.R. (2009). »Review of plant biogeographic studies in Brazil«. Journal of Systematics and Evolution. 47 (5): 477–496. Bibcode:2009JSyEv..47..477F. doi:10.1111/j.1759-6831.2009.00046.x. S2CID 84315246. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 31. avgusta 2017.
- ↑ Schultz, Jürgen (1995). The ecozones of the world. Springer. str. 2–3. ISBN 978-3-540-28527-4.
- ↑ Sims, Phillip L.; Singh, J.S. (Julij 1978). »The Structure and Function of Ten Western North American Grasslands: III. Net Primary Production, Turnover and Efficiencies of Energy Capture and Water Use«. Journal of Ecology. British Ecological Society. 66 (2): 573–597. Bibcode:1978JEcol..66..573S. doi:10.2307/2259152. JSTOR 2259152.
- ↑ Pomeroy, Lawrence R.; Alberts, James J., ur. (1988). Concepts of Ecosystem Ecology. New York: Springer-Verlag.
Zunanje povezave
[uredi | uredi kodo]
- University of California Museum of Paleontology Berkeley's The World's Biomes
- Gale/Cengage Biome Overview (archived 11 July 2011)
- »Biomes«. Encyclopedia of Earth. Arhivirano iz spletišča dne 2. julija 2013. Pridobljeno 25. februarja 2016.
- Global Currents and Terrestrial Biomes Map Arhivirano 2010-01-04 na Wayback Machine.
- WorldBiomes.com (archived 22 February 2011)
- Panda.org's Major Habitat Types (archived 6 July 2017)
- NASA's Earth Observatory Mission: Biomes Arhivirano 2020-08-05 na Wayback Machine.
- World Map of Desert Biomes Arhivirano 2022-10-14 na Wayback Machine.
| Mednarodno | |
|---|---|
| Nacionalno | |
| Drugo | |
