Če zapustite stran, se bo predvajanje prekinilo. Izberite:
Gozd je ena najstarejših podob v literaturi, mitologiji, filozofiji ter drugih humanističnih vedah. Kot prostor skrivnosti, preizkušnje, samote, svobode ali stika z naravo se pojavlja že v antičnih mitih in epih, pozneje pa v srednjeveških pripovedih, pa potem v romantiki in moderni ter vedno bolj v sodobni literaturi in okoljski humanistiki. O gozdu so pisali številni avtorji, kot sta na primer Dante in Thoreau, a pomembna razmišljanja o gozdu so prispevale tudi številne filozofinje in pisateljice, kot sta na primer Robin Wall Kimmerer in Olga Tokarczuk. Te so gozd običajno razumele kot prostor spomina, identitete, skrbi za naravo in raziskovanja človekovega odnosa do drugih živih bitij. Zaradi svoje večplastnosti ostaja gozd navdih za umetnike, pisatelje, mislece in raziskovalce, ki v njem prepoznavajo tako konkreten življenjski prostor kot tudi močan simbol človekovega odnosa do narave, spomina, skupnosti in samega sebe. V to tematiko s knjigo Globoko v gozdu (UMco, 2026) vstopa tudi Irena Štaudohar, novinarka Sobotne priloge časopisa Delo. Avtorica predstavlja to delo in premišljuje še o pomenu, vlogi in simboliki gozda. Foto: detajl iz grafike na naslovnici knjige Globoko v gozdu (UMco, 2026, oblikovanje Rok Marinšek).
Oto Pestner je verjetno najboljši slovenski pevec s prekrasnim in izjemnim tenorjem. V zadnjih desetletjih tudi sklada, aranžira in producira. Današnjo oddajo bomo namenili predvsem njegovim interpretacijam jazzovskih standardov in jazzovskim priredbam dveh njegovih uspešnic.
Opera o brezobzirnem pustolovcu in moralno razuzdanem piratu - prvič na naših valovih.
Leta 1883 je Trienalni glasbeni festival v Birminghamu Antonína Dvořáka povabil, naj napiše velik orkestrski oratorij za izvedbo na festivalu. Skladatelj se je zatekel k ljudskemu izročilu svoje domovine in zložil obsežno dramatično kantato Mrtvaški ženin, op. 69. Navdih zanjo je našel v istoimenski temačni ljudski baladi iz zbirke Kytice (Šopek narodnih povesti) Karla Jaromíja Erbna. Dokončal jo je leta 1884, prvič pa so jo z velikim uspehom izvedli naslednje leto tako v Birminghamu kot še prej v Plznu. 28. septembra so obsežno partituro izvedli v dvorani Gewandhaus v Leipzigu, izvajalci pa so bili sopranistka Ann-Kathrin Niemczyk, tenorist Mirko Roschkowski, baritonist Grga Peroš ter Zbor in Simfonični orkester Srednjenemškega radia iz Leipziga, dirigiral je Dennis Russell Davies.
Iz ponudbe evropske zveze radijskih postaj izbrani najaktualnejši posnetki simfoničnih koncertov najimenitnejših orkestrov, solistov in dirigentov s prizorišč po celem svetu.
Integralna literana, občasno tudi znanstvena dela sodobnih ali klasičnih domačih in tujih avtoric in avtorjev v interpretaciji slovenskih dramskih igralk in igralcev.
Še do nedelje v Izoli poteka 22. festival Kino Otok – Isola Cinema. Na ogled bodo med drugimi še palestinski dokumentarec Habibi Hussein – portret kinooperaterja, ki tudi pod okupacijo skrbi za ohranjanje filmske kulture –, pa Kronika obleganja, ki spremlja vsakdanje življenje v obleganem mestu, avstrijski film Beli polž o telesnosti, lepoti in smrti skozi oči mladih, ter italijanski dokumentarec Bele laži tržaške režiserke Albe Zari o odraščanju v sekti Božji otroci. Omenimo še mehiški film Naravni rezervat, prvenec režiserja Pabla Péreza Lombardinija o gozdarki, ki se sooči s nezakonito sečnjo v varovanem rezervatu. Tina Poglajen se je v Izoli pogovarjala z dvema ustvarjalcema: Angolcem Hugom Salvaterro, čigar prvenec Moja semba je festival v sredo odprl, in francosko-armensko režiserko Tamaro Stepanyan, avtorico dokumentarca Moji armenski duhovi. Iz oddaje Gremo v kino.
Pri založbi Mladinska knjiga so pred kratkim izdali novi roman švedskega pisatelja Fredrika Backmana z naslovom Moji prijatelji. Jerca Kos, ki je roman prevedla iz angleščine, v prispevku predstavlja vsebino knjige in razmišlja o temah, ki se jim je pisatelj v njej posvetil. Iz oddaje Svet kulture.
Leon Vidmar je s svojim kratkim lutkovnim animiranim prvencem Slovo pred desetimi leti na Festivalu slovenskega filma navdušil občinstvo in prejel vesno za najboljšo animacijo, potem so film predvajali na več kot osemdeset festivalih, kjer je prejel več nagrad. Še en zanj zelo pomemben projekt je bil lanski animirani celovečerec Zgodbe iz čarobnega vrta – obsežna mednarodna koprodukcija, pri kateri je sodeloval kot eden od štirih režiserjev. Zdaj pa pod okriljem produkcijske hiše Zavod ZVVIKS, prav tako v tehniki lutkovne stop animacije, v njegovem studiu nastaja avtorski kratki film z naslovom Kriva pota. ''Spremlja Dušo, ko se v njeno življenje prikrade skrivnostno Modro bitje in se ga brezkompromisno in nepričakovano polasti. Čeprav Dušo sprva oslabi in jo pahne v brezup, je njena volja do življenja močnejša.''
Keramičarka Hana Karim je znana predvsem po izdelavi uporabne keramike, v kontekstu katere je izoblikovala prepoznaven slog izrazitih barvnih globin in nians. Zdaj pa je v Galeriji »S« na Ljubljanskem gradu na ogled razstava, na kateri prvič predstavlja svojo umetniško keramiko – keramične slike oziroma zidne skulpture.
Pri založbi Mladinska knjiga so predstavili nekaj knjižnih novosti. Med temi je novi roman japonskega pisatelja Harukija Murakamija Mesto in njegovo negotovo obzidje. O posebnostih Murkamijevega pisanja in njegovega novega romana razmišlja prevajalec Domen Kavčič. Iz oddaje Svet kulture.
Slavoj Žižek je predstavil svoje najnovejše delo Kdo si ti? s podnaslovom Tema in šest variacij, ki ga je – tako kot je zdaj to že v navadi – napisal v angleščini. Delo je prevedel Marko Miočić, v njem pa avtor obravnava eno osrednjih filozofskih dilem, povezano z vprašanjem subjekta, zavesti in nezavednega. Ob tem je založba Analecta ponatisnila še njegovo aktualno in provokativno delo Nasilje, ki je prvič izšlo leta 2007 in v katerem Žižek analizira vidne in nevidne oblike nasilja.
Ob zaključku 79. Cannskega filmskega festivala se z Ingrid Kovač Brus, ki je spremljala festival, pogovarjava o nekaterih vrhuncih in zmagovalcih letošnje izdaje. Iz oddaje Gremo v kino.
Televizija Slovenija je v kinotečni cikel tokrat uvrstila zadnje tri filme Andreja Tarkovskega – Stalkerja, Nostalgijo in Žrtvovanje, ki si jih je še vedno mogoče ogledati tudi v našem spletnem arhivu. Ob tej priložnosti Tina Poglajen premišljuje o vlogi narave v njegovih filmih in kako bi jo lahko brali ob ponovnem ogledu. Iz oddaje Gremo v kino.
Na začetku maja je v Slovenski kinoteki slovensko premiero doživel dokumentarni film Na drugi strani plinovoda režiserja Marka Kumra Murča, ki je tudi glavni producent filma. Film, ki se osredotoča na boj grških in italijanskih aktivistov proti izgradnji Južnega plinskega koridorja, je filmski dokument njihovih bitk, obenem pa opomnik na to, kako tovrstni posegi v okolje vplivajo na naš vsakdan danes, pa tudi kako bodo vplivali na naša življenja v prihodnje.
V Kopru se danes tudi uradno začenja 27. forum Tomizza, eden od osrednjih mednarodnih kulturnih projektov na Primorskem. Kot vsako leto bo potekal 4 dni, številni dogodki pa se bodo zvrstili v Kopru, Umagu in Trstu ter tako povezali slovenske, hrvaške in italijanske avtorje in avtorice, pa tudi nekatere iz širšega prostora Srednje Evrope in Balkana. Letošnja tema Foruma je povezana z delom Orientalizem Edwarda Saida in od tod naslov letošnje izvedbe – Orient Express.
V Sežani se bodo pesniku Srečku Kosovelu nocoj poklonili z gledališko-glasbeno uprizoritvijo Daj mi besedo. Režijo predstave, ki jo bodo premierno izvedli na odru Kosovelovega doma, podpisuje Jaša Koceli. Posebno izraznost uprizoritvi daje mlada igralska zasedba, generacija, ki je po starosti blizu Kosovelovi in njegovo poezijo interpretira tudi skozi glasbo. Predstava Daj mi besedo je nastala v sodelovanju med občino Sežana, Zavodom Pavilijon in Kosovelovim domom.
10 epizod
Ajda Bračič: Kresničevje Vesna Lemaić: Obraz Roman Rozina: Trafikant Irena Svetek: Tam, kjer plešejo tulipani Agata Tomažič: Ušabti Recenzije so napisali Tonja Jelen, Andrej Lutman, Ajda Klepej in Veronika Šoster.
S podelitvijo nagrad se je sinoči v Mariboru sklenil 61. Festival Borštnikovo srečanje. Borštnikov prstan si je nadel igralec Aleš Valič, najboljša slovenska predstava s premiero v lanskem letu pa je uprizoritev Kralj Lear v režiji Jerneja Lorencija in produkciji ljubljanske Drame.
Gozd je ena najstarejših podob v literaturi, mitologiji, filozofiji ter drugih humanističnih vedah. Kot prostor skrivnosti, preizkušnje, samote, svobode ali stika z naravo se pojavlja že v antičnih mitih in epih, pozneje pa v srednjeveških pripovedih, pa potem v romantiki in moderni ter vedno bolj v sodobni literaturi in okoljski humanistiki. O gozdu so pisali številni avtorji, kot sta na primer Dante in Thoreau, a pomembna razmišljanja o gozdu so prispevale tudi številne filozofinje in pisateljice, kot sta na primer Robin Wall Kimmerer in Olga Tokarczuk. Te so gozd običajno razumele kot prostor spomina, identitete, skrbi za naravo in raziskovanja človekovega odnosa do drugih živih bitij. Zaradi svoje večplastnosti ostaja gozd navdih za umetnike, pisatelje, mislece in raziskovalce, ki v njem prepoznavajo tako konkreten življenjski prostor kot tudi močan simbol človekovega odnosa do narave, spomina, skupnosti in samega sebe. V to tematiko s knjigo Globoko v gozdu (UMco, 2026) vstopa tudi Irena Štaudohar, novinarka Sobotne priloge časopisa Delo. Avtorica predstavlja to delo in premišljuje še o pomenu, vlogi in simboliki gozda. Foto: detajl iz grafike na naslovnici knjige Globoko v gozdu (UMco, 2026, oblikovanje Rok Marinšek).
Gostja, slovenistka, predvsem pa etnologinja dr. Marija Klobčar iz Kamnika, je skozi dolgoletne raziskave ustnega ljudskega izročila, dediščine potujočih pevcev, geneze ljudskih pesmi in medkulturnega prepletanja dvojezičnih izrazov tovrstne pisne in nezapisane dediščine, v svoj opus uvrstila tudi pred kratkim pri Založbi ZRC SAZU izdano študijo z naslovom »Zvonovi so sami zapeli – naravne nesreče in kolektivni spomin«. V povzetku predstavitve na spletni strani založbe so zapisali, »da se monografija vsebinsko večinoma naslanja na (t.im. »beljaški) potres leta 1348, za samo obravnavo te teme pa je bilo odločilno razreševanje zgodovinskega konteksta izročila, povezanega s Kamnikom in z izročilom o jezeru, ki naj bi bilo na prostoru tega mesta pred potresom«. Temeljno raziskovalno izhodišče dela je soočenje interpretacij zgodovinopisnega pristopa, ki temelji izključno na pisanih virih o dogodku (za razliko s Koroško, jih s Kranjske praktično ni) z interpretacijo nezapisanega ljudskega izročila. Avtorica izpostavlja, da slednja razlaga ne more dokazljivo pojasniti datumov dogodkov, lahko pa s poglabljanjem v nepisno dediščino odpre nova zgodovinska razumevanja teh dogodkov. Primer: gradovi, novi trgi in naselja nemških priseljencev na ozemlju sedanje Slovenije v drugi polovici 14. stoletja prvenstveno niso nastali zaradi posledic smrtonosne »črne« kuge po potresu temveč zaradi posledic potresa, torej razrušenih gradov in naselij z večinskim slovenskim prebivalstvom vred. FOTO: Marija Klobčar v našem studiu s knjigo v rokah VIR: Program Ars, Goran Tenze
Slovenska manjšina v Avstriji letos obeležuje 50. obletnico zakona o narodnih skupnostih. Prizadeva si za modernizacijo zakona, vendar te kljub številnim obljubam vlade, še ni. Spremembe zakona bi poskrbele za reforme na področju dvojezičnega šolstva in uporabe slovenščine kot uradnega jezika. Premiki pa se vendarle kažejo na področju sodstva. Mineva tudi 71. let od podpisa avstrijske državne pogodbe. Koroški Slovenci si želijo, da bi se lahko otroci slovenščino učili od jasli do univerze. Dober primer dvojezičnega izobraževanja je slovenska gimnazija v Celovcu, vrzeli pa nastajajo predvsem na področju dvojezičnega predšolskega varstva in po dvojezični ljudski šoli.
Mozaična oddaja, sestavljena iz prispevkov o izbranih aktualnih dogodkih s področja kulture tekočega tedna in napovedjo dogodkov prihodnjega.
Oddajo začenjamo z novim prevodom romana Čuvar njene skrivnosti francoskega pisatelja Jeana-Baptista Andreaja. Izvedeli boste, kaj mladim ustvarjalcem pomeni sodelovanje na programu 61. Borštnikovega srečanja v Mariboru. Z gledališkimi nagradami nadaljujemo v primorski regiji, saj bodo v tržaškem Muzeju Sartorio v okviru festivala Let’s Play podelili nagrado tantadruj. Že 24. leto zapored v skupni akciji slovenski muzeji, galerije in druge kulturne institucije na Poletno muzejsko noč odpirajo svoja vrata. Vabljeni k poslušanju!
Viba film 70-letnico delovanja ta teden zaznamuje z dnevi odprtih vrat, fotografsko razstavo in filmskim programom, v nekdanjih prostorih Rudnika Trbovlje - Hrastnik pa te dni poteka že šesti festival delavskega filma Kamerat. V oddaji pa ocenjujemo tudi film Bog ne bo pomagal Hane Jušić.
Borštnikov prstan, najpomembnejšo slovensko igralsko nagrado za življenjsko delo, letos prejme Aleš Valič, eden najbolj prepoznavnih slovenskih igralcev. Žirija mu je nagrado namenila za "izjemen igralski opus, ki že več desetletij pomembno zaznamuje slovenski gledališki prostor, pa tudi radio, film, televizijo in pedagoško področje". Aleš Valič se je po diplomi na AGRFT najprej zaposlil v Slovenskem stalnem gledališču Trst, pozneje je bil dolgo član ansambla ljubljanske Drame. Ob tem je od leta 1990 na AGRFT do letos deloval kot redni profesor predmeta umetniška beseda. Veliko ustvarja tudi za film in televizijo. V dneh pred podelitvijo Borštnikovega prstana se je z Alešem Valičem pogovarjala Staša Grahek; najprej ga je vprašala, kako se kot igralec, ki si ne prizadeva zelo za pozornost javnosti, počuti te dni, ko je zanimanje tako intenzivno usmerjeno vanj. Ton in montaža Vjekoslav Mikez.
Mednarodni festival Svetlobna gverila svojo jubilejno, že dvajseto izdajo praznuje z naslovom Raznolikosti. Tako želijo organizatorji poudariti, da so dela, ki jih predstavlja, različna in da se jih je v dvajsetih letih veliko nabralo. Svetlobna gverila je v tem času postala mednarodno prepoznaven festival, ki je hkrati tudi ena osrednjih prireditev za prikaz sodobne svetlobne umetnosti v regiji. V oddaji gostimo sokuratorico festivala Niko Erjavec, ki je podelila svoje izkušnje in pot od obiskovalke do sodelujoče študentke, zdaj pa kuratorice festivala, ter razmišljala o pomenu Svetlobne gverile v našem prostoru. V drugem delu oddaje je gost pred mikrofonom Antonio Grulli, kurator sestrskega festivala Svetlobne gverile iz Torina Luci d'Artista, ki je podelil svoje mnenje o mediju svetlobe in smislu umetnosti v javnem prostoru. Bere: Aleksander Golja Tonska slika: Maks Pust Glasba: Beepblip
O pomenu ravnovesja mnogo slišimo, kadar beseda teče o našem splošnem počutju in zdravju. A tudi za naše celice je ravnovesje snovi, ki so v njej, izrednega pomena.
Iz ponudbe evropske zveze radijskih postaj izbrani najaktualnejši posnetki simfoničnih koncertov najimenitnejših orkestrov, solistov in dirigentov s prizorišč po celem svetu.
Poslušamo posnetke ljudske glasbe iz starejših oddaj Slovenska zemlja v pesmi in besedi in iz arhivov naše radijske postaje ter Glasbeno narodopisnega instituta.
Predstavljamo Rapsodijo za trobento in simfonični orkester Alojza Ajdiča (solist Stanko Arnold), balet v šestih slikah Urška in povodni mož Janija Goloba ter Koncert za fagot, godala in tolkala Tomaža Habeta s fagotistom Zoranom Mitevom v solistični vlogi.
21. januarja 2026 je v Dvorani Marjana Kozine v Slovenski filharmoniji potekal koncert cikla Tutti, na katerem so s Simfoničnim orkestrom Akademije za glasbo in dirigentom Simonom Dvoršakom nastopili trije solisti, dva bomo slišali tokrat. Violinist Rok Zaletel Černoš in kontrabasist Veljko Stanković sta z orkestrom izvedla Gran duo concertante Giovannija Bottesinija, ki so mu pravili tudi Paganini kontrabasa, s svojim opusom pa je poskrbel, da se je kontrabas uveljavil kot koncertno glasbilo. Orkester sam pa bo poustaril še prvo izmed Mozartovih znamenitih zadnjih treh simfonij, v katero je vključil tudi klarinete - instrument, ki se je takrat šele uveljavljal. To je Simfonija št. 39 v g-molu, K. 183.
V Gledališču Tartini v Piranu se je v nedeljo, 31. maja zaključilo 5. mednarodno glasbeno tekmovanje Tartini. Organizirali so ga: Glasbena šola Koper, Rotary klub Portorož in Občina Piran. Udeležilo se ga je 207 mladih glasbenikov iz 28 držav, ki so tekmovali v disciplinah klavir, violina, klavir štiriročno ter komorna igra. Tekmovanje je potekalo na več lokacijah v Piranu, mlade glasbenike pa sta ocenjevali mednarodno sestavljeni strokovni žiriji. Umetniška vodja tekmovanja je Aleksandra Češnjevar Glavina, ki poudarja, da je eden glavnih motov tekmovanja prijaznost do mladih, nadarjenih glasbenikov. Poslušamo zaključni koncert nagrajenih tekmovalcev.
Sveži "izdelki" zadnjih let glasbene radijske produkcije. Govor je o raznoliki, pretežno sodobni, toda povsem privlačni glasbi za solo klarinet in pihalni orkester, ki sta jo v zadnjih letih v velikem studiu Radia Slovenija posnela eden vodilnih slovenskih klarinetistov Jože Kotar in Policijski orkester pod vodstvom Tomaža Kmetiča. V prvi izmed treh oddaj, namenjenih predstavitvi novonastalih posnetkov, najprej predstavljamo Koncert za klarinet in pihalni orkester španskega skladatelja Oscarja Navarra in skladbo z naslovom Twitch ameriškega tolkalca in skladatelja Nathana Daughtreyja.
Poslušajte skladbe iz 20. in 21. stoletja za kvartet saksofonov Florenta Schmitta, Nine Šenk in Anne Marie Huszcza ter pogovor s saksofonistko Betko Bizjak Kotnik.
Oddaja zaznamuje jutra na Programu Ars. Vsak teden je v znamenju enega izmed svetovno znanih ustvarjalcev. Izbor skladateljev pripravljajo uredniki in sodelavci glasbenega programa.
Preplet glasbe, plesa, mitologije in drugih umetnosti.
V dveh urah se poglobimo v delo izjemnih glasbenih osebnosti. Z razmišljanji, pogovori in seveda poslušanjem glasbe obeležujemo jubileje in izpostavljamo delo izbranih glasbenikov.
O orglah, organistih, skladateljih orgelske glasbe in izdelovalcih orgel.
V oddaji bomo poslušali izbor skladb v izvedbi nekaterih glasbenikov, ki bodo nastopili na jazz festivalu v Ljubljani na različnih prizoriščih Cankarjevega doma. Tako bomo slišali glasbo tolkalke Sun-Mi Hong, pianistke Aki Takase, vibrafonista Pasquala Mirra, saksofonistke Melisse Aldana, vibrafonistke Patricie Brennan, zasedbe Błoto, vokalista Bilala in saksofonista Soweta Kincha.
Oto Pestner je verjetno najboljši slovenski pevec s prekrasnim in izjemnim tenorjem. V zadnjih desetletjih tudi sklada, aranžira in producira. Današnjo oddajo bomo namenili predvsem njegovim interpretacijam jazzovskih standardov in jazzovskim priredbam dveh njegovih uspešnic.
V oddaji se bomo sprehodili skozi program letošnjega festivala Jazz Lent v Mariboru. Poslušali bomo glasbo naslednjih izvajalcev: trobentača Thea Crossa, zasedbo kitarista Marca Ribota Ceramic Dog, solista na guembri Majida Bekasa, basista Adama Bena Azre in multiinstrumentalista Adriana Youngea.
V Jazzovski jutranjici na Programu Ars smo v živo gostili vokalno solistko in avtorico Nino Strnad. Beseda je tekla o tem in onem, predvsem pa o novi avtorski plošči, ki je ugledala luč sveta te dni. ISKRENO!
V oddaji se bomo spomnili saksofonista Dave Pella. Praktično celotno njegovo glasbeno kariero je zaznamovala zasedba osmih instrumentalistov.
Plošča je precej drugačna od njenih dosedanjih izdelkov. Vse skladbe so njene, razen ene, ki je predelava in delo Lionela Richieja.
Posnetki iz najnovejše džezovske produkcije, pa tudi iz zgodovine džeza.
Slovita jazzovska mojstrica tolkal Marilyn Mazur se je poslovila za vedno 12. decembra lani, stara 70 let. Oddajo bomo namenili njenemu ustvarjanju. Marilyn Mazur se je še posebej posvečala ženskam v jazzu. Tako je že konec sedemdesetih let ustanovila ženski ansambel Primi Band. Leta 2015 pa žensko zasedbo Marilyn Mazur’s Shamania.
S pevko Tjašo Fabjančič se bomo posvetili njenemu novemu albumu Portraits, ki je nastal v sodelovanju z Big Bandom RTV Slovenija. Tjaša Fabjančič je skladateljica, pesnica in izvrstna vokalna interpretka. Je ena zelo redkih kompletnih glasbenih osebnosti v slovenski glasbi, ni samo interpretka glasbe in besedil drugih, kot je običajno ampak tudi sama komponira, piše besedila, igra tolkala in klavir.
Spomnili se bomo stoletnice rojstva verjetno najbolj vplivne jazzovske osebnosti vseh časov – Milesa Davisa. Drugi del bo namenjen njegovemu električnemu obdobju.
Dobrodelni projekt 30-ih trobentaških legend, ki so združili moči, da bi prispevali k boju proti raku.
Glavnemu junaku je ponujeno mesto urednika pri uglednem časopisu, ta nenadna priložnost pa postavi nezaposlenega intelektualca pred različne moralne dileme. Pri tem je avtor uporabil zanimiv in domiseln oblikovni princip: v dogajanje je vključil štiri glasove, s katerimi se eno življenje hkrati razkriva s štirih zornih kotov iste osebnosti. Predvajanje radijske igre posvečamo dramskemu igralcu Vladimirju Jurcu, prejemniku nagrade primorskih gledališč tantadruj za življenjsko delo. Režiser: Aleš Jan Dramaturg: Pavel Lužan Tonski mojster: Staš Janež Glasbena oblikovalka: Jasna Vidakovič Glas iz telefona – Vladimir Jurc Glas, Nadglas in Podglas – Miha Baloh Predglas – Jožica Avbelj Uredništvo igranega programa. Posneto v studiih Radia Ljubljana marca 1982.
Režiser je v svoji priredbi dodatno izostril Cankarjevo kritiko dvojne morale doline Šentflorjanske, s čimer je okrepil groteskno vzdušje drame. V nastalo situacijo bi lahko posegel le še odrešitelj z neba, patron slovenske doline, sveti Florjan. Radijsko igro posvečamo veliki slovenski igralki Ivanki Mežan, ki bo v tem tednu praznovala svoj stoti rojstni dan. Režiser in prirejevale: Aleš Jan Dramaturginja: Vilma Štritof Tonska mojstrica: Metka Rojc Glasbena opremljevalka: Larisa Vrhunc Interpretke in interpreti: Pavle Ravnohrib, Nataša Tič Ralijan, Ivanka Mežan, Tone Gogala, Janez Hočevar - Rifle, Bojan Emeršič, Nataša Barbara Gračner, Nina Hribar, Zvone Hribar, Dare Valič Uredništvo igranega programa Posneto v studiih Radia Slovenija januarja 1992
Ingeborg Bachmann v zgodbi Pot k jezeru naracijo prepusti ženski srednjih let, ki se po letih prekatnega prebijanja skozi življenje vrne domov k očetu v Celovec, vendar se v tamkajšnjem svetu ne znajde več. Radijska igra, posneta ob uprizoritvi v Teatru Rampa v Celovcu, podčrtuje in razširja polje preizpraševanja o identiteti, tudi narodnostni, o mestu ženske dveh jezikov, ki se ne razumeta, z dokumentarnim nivojem v obliki izjav občinstva. Režiser: Juš Zidar Prevajalki: Lučka Jenčič, Amalija Maček Mergole Prirejevalka: Maša Pelko Tonska mojstra: Sonja Strenar, Matjaž Miklič Glasbena oblikovalka: Darja Hlavka Godina Igralci – Tina Resman, Magda Magdalena Kropiunig, Aleksander Tolmaier Uredništvo igranega programa Posneto januarja v Teatru Rampa v Celovcu in zmontirano februarja 2026 v studiih Radia Slovenija
Portretna študija velike slovenske igralke Ivanke Mežan, ki danes praznuje svoj stoti rojstni dan. Na gledališkem odru je prvič nastopila v Slovenskem narodnem gledališču na osvobojenem ozemlju v Črnomlju leta 1944 in se potem vpisala na Akademijo za igralsko umetnost v Ljubljani. Med letoma 1945 in 1979 je bila redna članica ljubljanske Drame, po upokojitvi pa je redno nastopala tudi v drugih slovenskih gledališčih. Najprej se je uveljavila z vlogami mladostnic v slovenskih in tujih klasičnih ter sodobnih dramah, potem pa prevzemala čedalje zahtevnejše, zrele ženske like. Veliko je igrala tudi v slovenskih filmih, na Radiu Slovenija pa je s svojim umetniškim darom oplemenitila kar 130 radijskih iger. Uporabljeni so bili odlomki radijskih iger – Peter Pan v Kensingtonskem parku Matthewa Jamesa Barrieja; Glorija Ranka Marinkovića; Daleč od Hagondangea Jeana Paula Wenzela; Buden bodi Zmaga Freceta; Moj sin samo malo počasneje hodi Ivorja Martinića. Odlomek oddaje Lahko noč, otroci! O volku, ki je iskal pravljico Mojiceje Podgoršek in arhivski posnetek Radia Osvobodilna fronta. Avtorica portreta in režija: Špela Kravogel Bralec veznih besedil: Renato Horvat Tonska mojstra: Nejc Zupančič in Miha Jaramaz Uredništvo igranega programa Posneto v studiih Radia Slovenija aprila 2014
Subtilna izpoved ženske, ki je preživela partizanstvo, se poročila in v hudih časih imela skrivno intimno razmerje. Radijsko igro posvečamo veliki slovenski igralki Ivanki Mežan, ki bo v tem tednu praznovala svoj stoti rojstni dan in ki je v radijski igri nastopila v glavni vlogi borke, aktivistke in čuteče ženske Mile. Režiser: Jože Valentič Dramaturginja: Vilma Štritof Tonski mojster: Nejc Zupančič Glasbena oblikovalka: Darja Hlavka Godina Mila – Ivanka Mežan Mlada Mila – Tina Potočnik Vrhovnik Milin vnuk – Gregor Gruden Tonetova sestra – Sabina Kogovšek Tone – Gaber K. Trseglav Angleški vojak – Vito Weiss Soseda – Mojca Funkl Tonetov soborec – Matej Recer Moški v gostilni – Uroš Maček Ženska – Marinka Štern Sekle iz množice – Miranda Trnjanin Uredništvo igranega programa Posneto v studiih Radia Slovenija novembra 2015
Radijska priredba prve celovečerne partizanske gledališke igre, ki jo je Matej Bor pisal od jeseni leta 1943 do poznega poletja 1944, je vznemirljiv umetniški dokument časa. Besedilo so premierno uprizorili septembra 1944 v Slovenskem narodnem gledališču na osvobojenem ozemlju v Črnomlju, kar je bilo enkratno kulturno dejanje v tedanji okupirani Evropi. Radijsko igro posvečamo veliki slovenski igralki Ivanki Mežan, ki bo v tem tednu praznovala svoj stoti rojstni dan. Režiser: Jože Tiran Dramaturg: Emil Smasek Tonski mojster: Dušan Mauser Rutar, kmet in mlinar – France Presetnik Neža, njegova žena – Ema Starc Vida, njuna hči – Vladoša Simčič Ferlež, mlinarjev pomočnik – Jože Gale Lenka, kmečko dekle – Ivanka Mežan Črešnik, bajtar in železničar – Dušan Mevlja Mihol – Jože Tiran Dr. Mrož – Stane Česnik Partizanski komandir – Nace Simončič Vezno besedilo je interpretirala Vida Levstik. Uredništvo igranega programa Posneto v studiih radia Ljubljana aprila 1961
Ona skozi monolog, poln zaznavnih vtisov, razmišlja o človekovem odnosu do narave, sočloveka, drugih živih bitij in sklene z razmisleki o čebelah za pomen biotske raznovrstnosti (v mestu) in s tem splošni obstoj civilizacije. Igrana miniatura je zasnovana kot slušna razglednica mesta in mestnega parka, kot »zvočna tapeta« torej za novo preizpraševanje o ekoloških in bivanjskih temah tukaj in zdaj. Režiser: Klemen Markovčič Tonski mojster: Urban Gruden Avtorja izvirne glasbe: Silence (Boris Benko in Primož Hladnik) Ona – Gaja Filač Produkcija Uredništva igranega programa Posneto v studiih Radia Slovenija in na izbranih terenskih lokacijah maja 2024.
Ingeborg Bachmann v zgodbi Pot k jezeru naracijo prepusti ženski srednjih let, ki se po letih prekatnega prebijanja skozi življenje vrne domov k očetu v Celovec, vendar se v tamkajšnjem svetu ne znajde več. Radijska igra, posneta ob uprizoritvi v Teatru Rampa v Celovcu, podčrtuje in razširja polje preizpraševanja o identiteti, tudi narodnostni, o mestu ženske dveh jezikov, ki se ne razumeta, z dokumentarnim nivojem v obliki izjav občinstva. Režiser: Juš Zidar Prevajalki: Lučka Jenčič, Amalija Maček Mergole Prirejevalka: Maša Pelko Tonska mojstra: Sonja Strenar, Matjaž Miklič Glasbena oblikovalka: Darja Hlavka Godina Igralci – Tina Resman, Magda Magdalena Kropiunig, Aleksander Tolmaier Uredništvo igranega programa Posneto januarja v Teatru Rampa v Celovcu in zmontirano februarja 2026 v studiih Radia Slovenija.
Humorna groteska o negotovi človeški eksistenci sledi nizu dogodivščin, zapletov, reakcij, misli in travm treh junakov – dame, gospoda in mladca. Teh avtor zavestno ne opredeli podrobneje, saj jih povezuje le dejstvo, da so se na poti v službo naključno znašli v istem dvigalu. Režiser: Igor Likar Dramaturg: Pavel Lužan Tonski mojster: Miro Marinšek Glasbena oblikovalka: Darja Hlavka Mladec – Branko Šturbej Dama – Jožica Avbelj Gospod – Radko Polič. Produkcija Uredništva igranega programa. Posneto v studiih Radia Slovenija maja 2003.
Igra je svoje vire našla pri rimskem komediografu Plavtu, a jo je Molière obogatil z novimi psihološkimi razsežnostmi in genialnim spletom komičnih situacij, te pa izpovedal v lahkotnem bríu elegantno tekočih stihov. V slovenščino jih je prepesnil Josip Vidmar. Prevajalec: Josip Vidmar Režiser: Mirč Kragelj Tonski mojster: Dušan Mauser Merkur – Boris Juh Noč – Štefka Drolc Jupiter – Polde Bibič Amfítrion – Rudi Kosmač Alkmena – Marija Benko Kleanta – Iva Zupančič Sozij – Jurij Souček Argatifontidas – Dare Valič Navkrat – Tone Homar Produkcija Uredništva igranega programa Posneto v studiih Radiotelevizije Ljubljana januarja 1973
Na strehi stolpnice se srečata mladi Miki, upodobil ga je Urban Kuntarič, razočaran v svoji mladi ljubezni in zato tik pred samomorom, in Natalija, v upodobitvi Marijane Brecelj, ki je po desetletjih skupnega življenja pred kratkim izgubila moža in prišla na streho obešat perilo. Vsakega s svojo zgodbo in stisko ju, nekje nad mestom, poveže naključje, če naključja, seveda, sploh obstajajo. Sicer pa je igra poklon ob osebnem okroglem jubileju dramske igralke Marijane Brecelj, leta 1946 rojene v Ljubljani. Študirala je dramsko igro na Akademiji za gledališče, radio, film in televizijo Univerze v Ljubljani, z vlogo Gospe v Genetovih Služkinjah v razredu Vide Juvan jo je leta 1969 tudi absolvirala in leto pozneje zanjo prejela akademijsko Prešernovo nagrado. Diplomirala je leta 1979. Sicer pa je že med študijem gostovala v predstavah SNG Drama Ljubljana, leta 1971 pa se je tam tudi redno zaposlila in ostala članica ansambla Drame vse do leta 2010, ko se je upokojila. Ob tem je vseskozi igrala tudi v celovečernih in televizijskih filmih, TV-igrah, nadaljevankah in seveda radijskih igrah. Njen obsežni radiofonski igralski opus namreč šteje več kot 240 vlog. Prvo je upodobila leta 1967 v igri Garou – Garou po noveli Mož, ki je hodil skozi stene francoskega pisatelja Marcela Ayméja v režiji Marjana Marinca. Nazadnje pa leta 2024 vlogo Ljudmile v radijski nadaljevanki za otroke Gospa s klobukom po zbirki zgodb Maše Ogrizek v režiji Klemna Markovčiča. Istega leta je prejela tudi nagrado bert za življenjsko delo na področju filmske igre. Režija: Špela Kravogel Dramaturga: Vilma Štritof, Matjaž Briški Tonski mojster: Matjaž Miklič Glasbena oblikovalka: Darja Hlavka Godina Natalija – Marijana Brecelj Miki – Urban Kuntarič Produkcija uredništva igranega programa Posneto na strehi in v studiih Radia Slovenija junija 2023.
Ob koncu junija leta 1936 – pred skoraj natanko 90 leti – so v Mariboru potekali Slomškovi dnevi. Njihov vrhunec je bila predaja okoli 400 tisoč podpisov slovenskih katoličanov v podporo prizadevanjem za čimprejšnjo beatifikacijo škofa Antona Martina Slomška. O začetku poti, ki je s Slomškovo razglasitvijo za blaženega - septembra 63 let pozneje – doživela doslej najpomembnejšo potrditev bosta v oddaji spregovorila zgodovinarja dr. Aleš Maver in dr. Andrej Rahten z Oddelka za zgodovino mariborske Filozofske fakultete.
Vsako nedeljo prenašamo katoliško mašo, vsako peto nedeljo pa evangeličansko bogoslužje.
Junij je v katoliški Cerkvi mesec, v katerem se posebej časti Srce Jezusovo, saj je v tem mesecu tudi praznik Srca Jezusovega. Zgodovina tega praznika in samega čaščenja sega daleč v preteklost in se začenja z dvema apostoloma: Janezom in Pavlom, čaščenje Jezusovega Srca so zatem širili srednjeveški mistiki; v tem obdobju so nastale tudi pesmi, litanije in podobe Srca Jezusovega. Glasba, ki jo boste slišali v tokratni oddaji, pa bo govorila o božji in človeški ljubezni.
Ob 20. obletnici Škofije Celje je 19. maja v Narodnem domu v Celju, potekala slavnostna akademija z naslovom V Svetem Duhu se prepoznavamo. Osrednji govornik je bil prvi celjski škof msgr. dr. Anton Stres, podeljena so bila najvišja škofijska priznanja, predstavljen pa je bil tudi novi zbornik. Dogodek je bil predvsem priložnost, da se škofija predstavi širši javnosti. V zadnjih petih letih deluje v duhu sinodalne prenove, ki jo je v Cerkvi spodbudil papež Frančišek, z željo, da bi se občestva čim tesneje povezala med seboj.
Za nami je god svetnika in cerkvenega učitelja Antona Padovanskega. V svojem, srednjeveškem času, je odigral zelo pomembno vlogo, ki odmeva še danes. Spregovorili bomo o njegovi zapuščini, in vlogi v Katoliški cerkvi. Za to priložnost bomo v naši oddaji gostili frančiškana Pepija Lebrehta.
Iz Gornjega Petrovca neposredno prenašamo evangeličansko bogoslužje ob 58. shodu humanitarne organizacije Podpornica. Vodi ga škof dr. Aleksander Erniša ob sodelovanju duhovnic in duhovnikov: Violete Vladimire Mesarič, Simone Prosič Filip, dr. Daniela Brkiča, mag. Leona Novaka, mag. Petra Andrejčaka in Simona Severja. Na orgle igra Ludvik Nemec.
11. aprila, je potekalo slovesno praznovanje ob 20-letnici novomeške škofije. Slovesno somaševanje škofov in duhovnikov je ob navzočnosti apostolskega nuncija v Sloveniji, msgr. Luigija Biance, vodil predsednik Slovenske škofovske konference in msgr. dr. Andrej Saje v novomeški stolni cerkvi sv. Nikolaja. Novomeška škofija ob 20-letnici svojega obstoja ne praznuje le pomembnega jubileja, temveč tudi priložnost za razmislek o svoji poti, poslanstvu in prihodnosti. V dveh desetletjih je postala pomemben del verskega, kulturnega in družbenega življenja. Jubilej odpira vprašanje, kako lahko škofija tudi danes ostane blizu ljudem, posebej mladim, družinam, starejšim in vsem, ki iščejo smisel, skupnost in upanje. Naš gost je bil novomeški škof dr. Andrej Saje.
Sveti oče Leon XIV. v okrožnici Magnifica Humanitas – Veličastna človeškost odpira eno ključnih vprašanj našega časa: kako varovati dostojanstvo in edinstvenost človeške osebe v svetu, ki ga vse bolj oblikujejo algoritmi, podatki in umetna inteligenca. V oddaji Sedmi dan bomo predstavili osrednje poudarke dokumenta, njegove etične in duhovne razsežnosti ter razmišljali, kakšno odgovornost imajo tehnologija, politika in vsak posameznik pri ohranjanju človeškosti. Vabljeni k poslušanju oddaje o človeku, tehnologiji in prihodnosti, ki jo gradimo skupaj. Naš gost bo dr. Igor Bahovec, profesor na Teološki fakulteti Univerze v Ljubljani.
Na deseto nedeljo med letom neposredno prenašamo sveto mašo iz župnije Vir pri Domžalah. Mašuje župnik Vito Urbanija. Pri bogoslužju sodeluje Mladinski pevski zbor Homec z instrumentalno spremljavo. Vodi ga Polona Rakar.
Latinski spev Anima Christi oz. Duša Kristusova, katerega besedilo izvira iz 14. stoletja, je navdahnil mnoge skladatelje različnih glasbenih obdobij. Ker besedilo ni del uradnega liturgičnega ordinarija, se njihove uglasbitve gibljejo izven gregorijanskega korala in ponujajo izjemno slogovno pestrost, globoka vsebina speva pa vabi verujoče k povezanosti z Jezusom v najsvetejšem zakramentu.
Obiskali smo Konferenco za ženske 2026, ki je potekala v Radencih in kjer so se zbrale binkoštne vernice iz vseh koncev Slovenije. Binkoštna cerkev Murska Sobota, ki je dogodek tudi organizirala, je gostila Danijelo Horvat, govornico iz Hrvaške. Konferenca je bila namenjena razmisleku o poslušanju. „Poklicane smo razmisliti o pomembnosti poslušanja,“ se je slišalo na konferenci.
Agata Tomažič znova spremlja nesposobnega kriminalističnega inšpektorja Roberta Obrha, tokrat pri preiskavi skrivnostnega primera – izginotja lestve. Igralec Branko Jordan, urednik oddaje Vlado Motnikar, glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina, mojster zvoka Franci Moder. Režiserka Ana Krauthaker. Posneto junija 2026.
Integralna literana, občasno tudi znanstvena dela sodobnih ali klasičnih domačih in tujih avtoric in avtorjev v interpretaciji slovenskih dramskih igralk in igralcev.
Opus ameriškega pesnika in prevajalca Roberta Blyja (1926 – 2021) obsega več kot 20 samostojnih knjig poezije. Večji del teh knjig vsebuje pesmi v vezani verzni obliki, v nekaj knjigah pa je Bly zbral in objavil svoje pesmi v prozi, ki so ga proslavile kot enega največjih mojstrov te literarne oblike. Blyjeva poezija v prozi temelji na močnih, nazornih podobah iz naravnega sveta in na mirnem, pripovednem ritmu, ki teži k brezosebnosti. To velja tudi za pesem v prozi z naslovom Nekaj morskih levov.
Za časnik Delo je Irena Svetek dejala: "Nominacija za kresnika me je resnično ganila, ker je delo Tam, kjer plešejo tulipani zelo oseben roman. V njem sem zapisala zgodbo svoje družine, zgodbo o treh generacijah žensk, njihovih ranah, pogumu, ljubezni in predvsem vztrajanju." Intimno usodo rodbine Romančik je pisateljica naslikala na slabih 470 straneh romana, ki v širokem loku slika zgodovinske okoliščine in spremembe političnih sistemov ter prikazuje, kako kolektivno pronica v osebno. V ospredju so ženski liki, ob materi Marii Madera še njena hči Katarina Katka in Katkina vnukinja Ana, ki so ujetnice svojega časa in odnosa do žensk, ves čas si jih želijo podjarmiti tudi vplivni moški. Za Literarni nokturno smo izbrali povedni izsek iz življenja Katarine Katke. Interpreta Tjaša Železnik in Branko Jordan, režiserka Ana Krauthaker, glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina, tonski mojster Franci Moder, urednica oddaje Maja Žvokelj. Leto nastanka 2026.
Slovenske in tuje književnike predstavljamo z odlomki iz njihovih del in krajšim spremnim besedilom.
Ob 120. obletnici rojstva Ljube Prenner, pisateljice in odvetnice, objavljamo v oddaji Spomini, pisma in potopisi literarizirano biografsko besedilo Andreja Makuca. Ljuba Prenner je bila izjemna in pogumna ženska, mnogi se je spominjajo tudi po srčnosti, radodarnosti in duhovitosti. Imela je moško identiteto, zaradi česar je pri ljudeh pogosto vzbujala nelagodje. Odlomek je iz starejših let Ljube Prenner, se pravi, iz obdobja upokojitve. Igralec Milan Štefe, glasbena opremljevalka Nina Kodrič, Mojstri zvoka Nejc Zupančič, Sonja Strenar in Urban Gruden, režiser Jože Valentič, urednica oddaje Tadeja Krečič Scholten. Produkcija 2017.
Cikel zabavnih prigod nenavadnih protagonistov maroškega ustvarjalca Fouada Larouija nadaljujemo z dvema zgodbama. V kavarni Vesolje tokrat potekata dva ločena pogovora. V prvem bomo s protagonistom iskali odgovore na nedoumljiva identitetna vprašanja - kako lahko si, če se nisi nikjer rodil, še več, če se tudi nikdar nisi rodil? Drugi, nič manj zagoneten, nas bo popeljal v nenavadno življenje žilavega Nosa, ki je lahko uro vnaprej napovedal krdelo povodnih konjev, svoje talente pa zapravljal v službi policije. Zgodbi Rojen nikjer in Nos je prevedla in izbrala Urša Jernejc. Avtor literarnega dela Fouad Laroui, avtorica prevoda Urša Jernejc, režiserka Renata Vidič, igralec Rok Matek, glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina, mojster zvoka Maksim Vergan, redaktorici oddaje Tina Kozin in Petra Meterc. Produkcija 2021.
Nikaragovski pesnik Ruben Dario je značilen predstavnik špansko-ameriškega modernizma. Dariove pesmi rastejo iz globine, v kateri je samota še tišja, žalost še težja in življenje še bolj minljivo. Takšna je tudi Pesem noči na morju. Prevajalec Ciril Bergles, interpretira dramski igralec Matija Rozman, urednica Petra Meterc. Produkcija 2005.
Tako kot prodajalec v trafiki opazuje svet le skozi okence v kiosku in si iz bežnih stikov s strankami ustvari svojo resničnost, so tudi osrednjemu besedilu v romanu Trafikant dodane številne posamezne perspektive. Izbrali smo odlomka iz osrednjega besedila in iz raziskave novinarke Romane Rozin. Igralca: Tjaša Železnik in Branko Jordan, urednik oddaje Vlado Motnikar, glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina, mojster zvoka Franci Moder. Režiserka Ana Krauthaker. Posneto junija 2026.
Kratka zgodba ali odlomek iz povesti ali romana.
Pesnica in prozaistka Justyna Bargielska, ki je debitirala leta 2003 s pesniško zbirko Dating sessions, je ena najbolj priznanih mlajših poljskih pesnic, ki izkorišča vse registre jezika ter tako v poezijo kot v prozo vnaša prvine prefinjenega, pogosto absurdnega humorja in je za svoje pisanje prejela več literarnih nagrad. Prevajalka Jana Unuk, interpretira dramska igralka Tina Resman, urednica oddaje Petra Meterc. Produkcija 2024.
6 epizod
»Minevata dobri dve leti, odkar je Patricija Avšič z briljantno izvedbo Koncerta za violino in orkester št. 1 Henryka Wieniawskega ob spremljavi Orkestra Slovenske filharmonije poskrbela, da je bila Gallusova dvorana dva večera zapored polna mladega občinstva. Od takrat naprej nadobudna glasbenica živi in nastopa na Dunaju, kjer violinsko igro izpopolnjuje v razredu znamenitega Borisa Kuschnirja. Slovenska filharmonija z naklonjenostjo spremlja njen glasbeni in osebnostni razvoj, še posebej v letih, ki so za umetniško rast mladih najpomembnejša.« Nedavno je Patricija Avšič v izposojo prejela izjemno dragoceno Stradivarijevo violino in na tem inštumentu jo bomo tokrat slišali izvajati Koncert za violino in orkester v d-molu, op. 47 Jeana Sibeliusa. Poleg tega pa bosta na sporedu še dve skladbi: v drugem delu bo zazvenela Simfonija št. 7 v A-duru, op. 92 Ludwiga van Beethovna, koncert pa bo odprl Concertino za mali orkester skladatelja Pavleta Merkùja. Orkester bo vodil njegov glavni dirigent Kahi Solomnišvili.
Vsako leto se na Trubarjevi domačiji na Rašici na dan Primoža Trubarja spominu nanj poklonimo z revijo nagrajenih literarnih glasov preteklega leta. Letos bo v ospredju delo Braneta Senegačnika, Ane Schnabl, Ane Svetel, Natalije Milovanović, Barbare Korun, Andreja E. Skubica in Helene Pirih Rosa. Režiserka dogodka: Špela Kravogel, igralec: Timotej Novaković, glasbena opremljevalka: Darja Hlavka Godina, scenarist: podpredsednik Društva slovenskih pisateljev mag. Matej Krajnc. Tonski mojstri: Urban Gruden in Matjaž Miklič ter asistenta Gašper Vodlan in Jaka Škof. Dogodek nastaja v koprodukciji Društva slovenskih pisateljev, Programa Ars, projekta Slovenska pisateljska pot, Občine Velike Lašče in KUD-a Primož Trubar.
Koncert Mediteranska melanholija izvedbi gostujočega Zbora Hrvaške radiotelevizije prinaša preplet sodobnejših glasbenih izrazov – od zadržane, meditativne zvočnosti Arva Pärta do izrazito slikovitih del treh izjemnih hrvaških skladateljev Petra Bergama, Igorja Kuljerića in Frana Paraća. Nastopajo Zbor Hrvaške radiotelevizije, dirigent Tomislav Fačini, organist Pavao Mašić, oboistka Marta Meštrović, trobentača Vedran Kocelj in Ivan Medi ter tolkalci: Hrvoje Sekovanić, Krunoslav Benko in Francesco Mazzoleni.
Deveti koncert cikla Kromatika 2025/26 Simfonični orkester RTV Slovenija dirigent: Davorin Mori Luka Faulisi, violina Peter Iljič Čajkovski: Koncert za violino v D-duru op. 35 (dodatek: Coleridge-Taylor Perkinson: Louisiana Blues Strut: Cakewalk za violino solo) Anton Bruckner: Simfonija št. 1 v c-molu WAB 101 (linška različica iz leta 1868)
Harawi je lirični cikel za mezzosopran in klavir, ki ga je Olivier Messiaen napisal leta 1945 kot prvi del svoje “trilogije o ljubezni in smrti” (Harawi, Turangalîla-symphonie, Cinq Rechants). Večletno Messiaenovo raziskovanje teme Tristana in Izolde ga je pripeljalo do »Tristanove trilogije«. Začetek trilogije sestoji iz pesemskega cikla »Harawi« za glas in klavir s podnaslovom »Chant de l’amour et de la mort«. Beseda Harawi je vzeta iz jezika staroselcev Peruja in pomeni »pesem o ljubezni in smrti«. Govori o ljubezni para, ki se bo lahko združil šele po smrti, nekakšna južnoameriška verzija Tristana in Izolde. Tekst je poln simbolike in dolgih pasaž onomatopejskih besed iz jezika Quechua: ponazarja človeško trpljenje in posnema ptičje petje. Messiaen je v ciklu združil eksotično poetiko, svojo lastno simboliko (ptice, naravo, vero) ter kompleksne ritmične in harmonske strukture. Besedila je večinoma napisal sam, vključil pa je tudi neprevedljive zloge in fraze v izmišljeni ali kečujski govorici, ki ustvarjajo močan čustven in mističen učinek. Cikel sta predstavili: Barbara Jernejčič Fürst, mezzosopran, in Nina Prešiček, klavir.
Violončelist Jean-Guihen Queyras in dirigent Duncan Ward sta tesna umetniška sodelavca, ki pripadata krogu široko razgledanih, vsestranskih in odličnih glasbenikov. Oba žanjeta izjemne uspehe na koncertnih nastopih z najboljšimi svetovnimi orkestri in sta enako cenjena tako na področju klasične kakor tudi sodobne glasbe. V njuni izvedbi bomo lahko slišali izbor najboljšega iz slovenske, češke in angleške glasbene zakladnice. Na sporedu bodo dela: Sinfonietta Primoža Ramovša, Koncert za violončelo in orkester št. 1 v h-molu, op. 104 Antonína Dvořáka ter Simfonija št. 1 v b-molu Williama Waltona.
Neposredni prenos iz Kosovelovega doma Sežana. Režiser uprizoritve Jaša Koceli si jo je zamislil kot preplet gledališča, glasbe in sodobnih vizualnih elementov, kot srečanje s Kosovelovo mislijo, poezijo in vizijo, ki so tudi 100 let po pesnikovi smrti izrazito aktualne. Nastopajoči so: Laura Kranjc, Jaša Savnik, Dan Caf, Nika Škodič. Koproducenti dogodka: Občina Sežana, Kosovelov dom Sežana in Zavod Paviljon. Urednik radijskega prenosa: Janko Petrovec.
V Cankarjevem domu v Ljubljani bo potekala podelitev Cankarjeve nagrade. Nominirana dela so: – Aljoša Harlamov: Dohtar in Povodni mož – Ajda Bračič: Kresničevje – Nina Dragičević: Nemogoče – Anja Radaljac: če se ne vrneš – Tina Volarič: Nekje notri je uho. Z nominiranci se bo na podelitvi pogovarjala Tanja Tuma, predsednica Slovenskega centra PEN. Dogodek, ki ga bo režirala Špela Kravogel, bo povezovala Tanja Lekše.
Ob prenovi režije legendarnega Studia Hendrix, ob obletnici Simfoničnega orkestra RTV Slovenija, ki je že sedem desetletij zavezan glasbeni odličnosti in vrhunski poustvarjalnosti ter ob velikem uspehu mlade dirigentke Mojce Lavrenčič iz Vipave, ki je na prestižnem mednarodnem tekmovanju za dirigentke La Meastra v Parizu usvojila absolutno zmago, se bodo te izjemne energije spojile v edinstveni koncert. A. Kumar: Slovenska suita, Stu ledi in Magdalenca W. A. Mozart: Simfonija št. 29 v A-duru KV 201, Allegro moderato in Andante L. v. Beethoven: Simfonija št. 1, Andante cantabile con moto M. Vodopivec: Pravljica za harfo P. Greblo: Barčica za orkester
Glavni dirigent Zbora Slovenske filharmonije Stephen Layton prinaša v Ljubljano ob koncu sezone skrbno izbrane kompozicije skladateljev, ki so neizbrisno zaznamovali Britansko otočje ter iz del katerih navdihujoče vejeta svetloba in poduhovljenost, zborovski izbor pa bo ob tem obogatila še Elgarjeva Sonata v G-duru, s katero bo filharmonične orgle prebudil angleški organist Harrison Cole.
Orkester Slovenske filharmonije Emilio Pomarico dirigent Marianne Croux sopran Shizuyo Oka basetni rog Céline Steiner viola d’amore Program: Brice Pauset: Portraits of Marilyn Monroe | Portreti Marilyn Monroe (2022–2025) Vito Žuraj: Automatones (2023) Niccolo Castiglioni: Caractères | Karakterji (1964)
Brezčasna zgodba o prepovedani ljubezni, političnih spletkah in tragični sili usode.
Z legendami slovenske bossa nove in prestižnim Simfoničnim orkestrom RTV Slovenija smo doživeli romantično zasanjan, hkrati pa strastno intenziven večer glasbe in poezije. Vse priredbe, izvedene premierno, je ustvaril maestro Matjaž Mikuletič, ki je tudi vodil orkester. Gosta sta vokalna solistka Nina Strnad in saksofonist Primož Fleischman.
V okviru cikla Jazz Ars All Stars je v ljubljanskem Jazz Klubu Kazina nastopil big band Konzervatorija za glasbo in balet v Ljubljani. Vodila ga je češka komponistka in trobentačica Štěpánka Balcarová. Na sporedu so bile njene avtorske skladbe.
Poslušate 39. koncert v Komornem studiu programa Ars Radia Slovenija. Predstavljata se izjemna slovenska glasbena umetnika: violončelistka Maruša Turjak Bogataj in violinist Matjaž Bogataj, ki sta kot celovita glasbenika dejavna komorno, solistično in kot člana simfoničnih orkestrov.
V Kazina jazz klubu v Ljubljani sta nov album z naslovom Almost Blue predstavila vrhunska mojstra jazza, saksofonist Lenart Krečič in pianist Peter Mihelič.
Vrhunska plesalka in tudi glasbenica Urška Centa predstavlja edinstven projekt, ki združuje gib in zvok v simbiozi flamenka in jazzovske orkestracije. Projekt odpira novo vizijo plesno-glasbene forme flamenka, jo umešča v širši zvočni prostor ter skozi svobodo improvizacije oblikuje mogočno umetniško doživetje. Nastopili bodo Big Band RTV Slovenija, dirigent Lojze Krajnčan, basist Jošt Lampret, zasedba Sentido Project, sloviti španski bobnar Guillermo McGill in seveda Urška Centa.
Eden najopaznejših slovenskih jazzistov s svojo mednarodno zvezdniško zasedbo predstavlja nov projekt, »Analog AI«. Igrajo: Jure Pukl (saksofon), John Escreet (klavir), Joe Sanders (bas) in Christian Lillinger (bobni).
Spomladanski del koncertnega cikla, ki poteka v sodelovanju Drama SNG LJubljana in Programa Ars, je otvoril Big Band RTV Slovenija pod vodstvom Lojzeta Krajnčana. Solistka je bila Nina Strnad. Žametni glas, perfekcija, umetniška dovršenost, izvirnost in neposrednost podajanja uvršča Nino Strnad med vodilne slovenske vokalne solistke. Ob spremljavi vrhunskega nacionalnega jazzovskega orkestra smo se prepustili prazničnemu koncertu za zaljubljene v – jazz!
Ganljiva zgodba o mladi hindujski svečenici in njeni neuslišani ljubezni do britanskega častnika.
Premierna predstavitev projekta Med se iskri v temí bobnarja in čelista Kristijana Krajnčana. Nastopajo Tomaž Gajšt (trobenta), Boštjan Simon (saksofon), Robert Jukič (kontrabas) in Kristijan Krajnčan (bobni).
Rojstni dan umetnosti, vsakoletni mednaroden radijski dogodek Evropske radiodifuzne zveze (EBU), se odvija 17. januarja. Več deset evropskih in severnoameriških radiev si tradicionalno ob prazniku umetnosti, proste ustvarjalnosti, domišljije izmenja zvočna darila – med njimi tudi program Ars Radia Slovenija. Evroradio prenose teh zvočnih daril posreduje na dveh satelitskih kanalih, končno podobo pa vsak radijski program oblikuje z miksanjem zvočnih sledi z dveh kanalov. Tako skrbno izbrano zvočno materijo prepušča spontanosti, igri in poslušanjem nepredvidljivim zvočnim kombinacijam. Letošnji prispevek Radia Slovenija je oblikoval Rok Zalokar, pianist, improvizator, skladatelj in producent. Po letih študija in življenja v Rotterdamu in Kobenhavnu, je vse bolj pomemben akter domače scene med jazzom, improvizirano in eksperimentalno glasbo ter drugimi zvrstmi. V zadnjih šestih letih kot svojo osrednjo ustvarjalno platformo vzdržuje kolektiv Zhlehtet. Rezultat tega je bila kritiško priznana serija skladb in albumov, vključno z najnovejšo izdajo ploščo Pieces for Collective Change. Na Rojstnem dnevu umetnosti 2026 je Rok Zalokar v Studiu 26 Radia Slovenija predstavil 40-minutni nastop za klavir in elektroniko z vklopom v mednarodni neposredni prenos ob 22:40.
Življenje na četrtem največjem otoku na svetu – Madagaskarju - se razvijalo povsem izolirano od preostalega sveta, potem ko se je ta že pred 90 milijoni let ločil od Indije. Prav zato se je tam življenje razvilo po nekoliko drugačnih poteh kot drugod in ustvarilo bogastvo vrst, ki jih ne najdemo nikjer drugje na svetu. Velik del jih sploh ne nismo uspeli popisati. Obenem pa je vse to bogastvo danes tudi izredno ogroženo zaradi podnebnih sprememb in posegov v okolje.
Opera o brezobzirnem pustolovcu in moralno razuzdanem piratu - prvič na naših valovih.
V slovenski književnosti ima povest o hlapcu Jerneju izredno in posebno vidno mesto. Nastalo je v času volilnega boja, ko je leta 1907 na listi socialdemokratske stranke Cankar kandidiral za državnega poslanca v avstro-ogrski monarhiji. Delo Ivana Cankarja Hlapec Jernej in njegova pravica je v enajstih nadaljevanjih leta 2007 režiral Marko Sosič, v njem pa nastopajo: Aleš Valič, Ivo Barišič, Primož Forte in Nikla Petruška Panizon. Produkcija: RAI – Radio Trsta A.
V slovenski književnosti ima povest o hlapcu Jerneju izredno in posebno vidno mesto. Nastalo je v času volilnega boja, ko je leta 1907 na listi socialdemokratske stranke Cankar kandidiral za državnega poslanca v avstro-ogrski monarhiji. Delo Ivana Cankarja Hlapec Jernej in njegova pravica je v enajstih nadaljevanjih leta 2007 režiral Marko Sosič, v njem pa nastopajo: Aleš Valič, Ivo Barišič, Primož Forte in Nikla Petruška Panizon. Produkcija: RAI – Radio Trsta A
O pomenu ravnovesja mnogo slišimo, kadar beseda teče o našem splošnem počutju in zdravju. A tudi za naše celice je ravnovesje snovi, ki so v njej, izrednega pomena.
V Jazzovski jutranjici na Programu Ars smo v živo gostili vokalno solistko in avtorico Nino Strnad. Beseda je tekla o tem in onem, predvsem pa o novi avtorski plošči, ki je ugledala luč sveta te dni. ISKRENO!
Gozd je ena najstarejših podob v literaturi, mitologiji, filozofiji ter drugih humanističnih vedah. Kot prostor skrivnosti, preizkušnje, samote, svobode ali stika z naravo se pojavlja že v antičnih mitih in epih, pozneje pa v srednjeveških pripovedih, pa potem v romantiki in moderni ter vedno bolj v sodobni literaturi in okoljski humanistiki. O gozdu so pisali številni avtorji, kot sta na primer Dante in Thoreau, a pomembna razmišljanja o gozdu so prispevale tudi številne filozofinje in pisateljice, kot sta na primer Robin Wall Kimmerer in Olga Tokarczuk. Te so gozd običajno razumele kot prostor spomina, identitete, skrbi za naravo in raziskovanja človekovega odnosa do drugih živih bitij. Zaradi svoje večplastnosti ostaja gozd navdih za umetnike, pisatelje, mislece in raziskovalce, ki v njem prepoznavajo tako konkreten življenjski prostor kot tudi močan simbol človekovega odnosa do narave, spomina, skupnosti in samega sebe. V to tematiko s knjigo Globoko v gozdu (UMco, 2026) vstopa tudi Irena Štaudohar, novinarka Sobotne priloge časopisa Delo. Avtorica predstavlja to delo in premišljuje še o pomenu, vlogi in simboliki gozda. Foto: detajl iz grafike na naslovnici knjige Globoko v gozdu (UMco, 2026, oblikovanje Rok Marinšek).
Po uspešnicah, kot so V sibirskih gozdovih, Snežni leopard ali Belina, se francoski pisatelj, popotnik in esejist Sylvain Tesson v knjigi Poletje s Homerjem vrača k enemu najstarejših literarnih virov zahodne civilizacije. Med bivanjem na grškem otoku prebira Iliado in Odisejo ter v njiju išče odgovore na vprašanja, ki so še vedno živa: kako živeti z usodo, kako razumeti nasilje, kaj pomeni dom in kaj je tisto, kar svet vedno znova vrže s tečajev. Tessonovo pisanje, ki že vrsto let združuje pustolovščino, refleksijo in izjemen občutek za naravo, v tej knjigi pokaže, da Homer ni nujno oddaljen antični klasik, temveč je lahko živ sogovornik sodobnega človeka. Delo Poletje s Homerjem je izdala založba UMco, prevedla pa tokratna gostja – Mimi Podkrižnik Tukarić.
Tomaž Pandur je v gledališče vstopil leta 1989 z režijo Šeherezade, po besedilu Iva Svetine, v Slovenskem mladinskem gledališču, ki je osvojila tudi odre Latinske Amerike. Istega leta je Pandur postal umetniški vodja Drame Slovenskega narodnega gledališča Maribor. Njegove predstave, zaznamovane z avtorskim slogom, simboliko in mitološkimi podobami, so pritegnile široko občinstvo. Pozneje je ustvarjal na številnih evropskih odrih, med drugim v Hamburgu, Madridu in Zagrebu. Razstava Iskanje in definiranje lepote z gledališko fotografijo in drugim arhivskim gradivom predstavlja šest uprizoritev Tomaža Pandurja iz obdobja njegovega umetniškega vodenja Drame Slovenskega narodnega gledališča Maribor med letoma 1989–1996. Osrednje mesto na razstavi pripada črno-belim fotografijam fotografa Angela Božca, ki so prepričljiv dokument Pandurjeve ustvarjalne vizije, njegove neizmerne strasti do ustvarjanja novih svetov in le njemu lastne poetike, ki ji je bil zvest do konca svoje ustvarjalne poti. K pogovoru o opusu Tomaža Pandurja in pričujoči razstavi smo povabili režiserko Livio Pandur in dramaturginjo Tanjo Lužar. Vabimo vas k poslušanju!
Cikel zabavnih prigod nenavadnih protagonistov maroškega ustvarjalca Fouada Larouija nadaljujemo z dvema zgodbama. V kavarni Vesolje tokrat potekata dva ločena pogovora. V prvem bomo s protagonistom iskali odgovore na nedoumljiva identitetna vprašanja - kako lahko si, če se nisi nikjer rodil, še več, če se tudi nikdar nisi rodil? Drugi, nič manj zagoneten, nas bo popeljal v nenavadno življenje žilavega Nosa, ki je lahko uro vnaprej napovedal krdelo povodnih konjev, svoje talente pa zapravljal v službi policije. Zgodbi Rojen nikjer in Nos je prevedla in izbrala Urša Jernejc. Avtor literarnega dela Fouad Laroui, avtorica prevoda Urša Jernejc, režiserka Renata Vidič, igralec Rok Matek, glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina, mojster zvoka Maksim Vergan, redaktorici oddaje Tina Kozin in Petra Meterc. Produkcija 2021.
Sproščujoče nočno glasbeno doživetje z najnovejšimi posnetki Evroradia.
