Intelekta Imperializem po ameriško

Vse od konca druge svetovne vojne svet bistveno oblikuje ameriški imperializem. Četudi so imele Združene države v Sovjetski zvezi še skoraj pol stoletja pomembnega rivala in niso igrale vloge izključnega svetovnega hegemona, so odločilno oblikovale povojni svet. Še več, s svojo politično, ekonomsko, vojaško, institucionalno in kulturno močjo so dosegle tolikšen vpliv, da se je dejanska ozemeljska zasedba teritorijev, kakršne so se posluževali stari imperiji, pokazala kot tako rekoč nepotrebna. Danes je hegemonska vloga Združenih držav – predvsem zaradi vzpona Kitajske – ponovno pod vprašajem. In vendar se zdi, da koncu ameriškega imperializma ne bomo priča tako zlahka. V tokratni Intelekti se ob bližajoči se 250. obletnici nastanka ZDA zato sprašujemo: kakšna je pravzaprav narava ameriškega imperializma? Na kakšen način so Združene države, ki so dolgo veljale za eno najbolj izolacionističnih držav, zavladale in še vladajo svetu? V živo v studiu Prvega programa so z mano dr. Bogomir Kovač z ljubljanske Ekonomske fakultete, radijski kolega zgodovinar dr. Tomaž Gerden in sociolog dr. Marko Kržan. foto: Pixabay

Studio ob 17.00 Plovbni režim na Soči – čas za (spo)razum?

Po več desetletjih se posoška lokalna politika nikakor ne uspe zediniti glede plovbnega režima na Soči. Pred tremi leti je Občina Kobarid z novim odlokom uvedla pomembne spremembe, ki so močno zaznamovale upravljanje plovbe. Letos so občine vendarle sprejele sporazum o enotni dovolilnici, a kobariški župan Marko Matajurc s pravnimi mnenji še vedno zadržuje njegovo izvajanje. Kaj je prineslo zvišanje cen dovolilnic za uporabo vstopno-izstopnih mest? So zaradi prizadevanj za ureditev komercialne plovbe najbolj prikrajšani rekreativni kajakaši? Se lahko občine do prihodnje plovbne sezone poenotijo? Je rešitev lahko krajinski park? Bi se morala vmešati država? O vsem tem v današnji oddaji Studio ob 17.00 z voditeljico Marišo Bizjak. Gostje: - Valter Mlekuž, župan Občine Bovec - Marko Matajurc, župan Občine Kobarid - Alen Červ, župan Občine Tolmin - Simon Škvor, direktor Posoškega razvojnega centra - Filip Hrovat, Bovec šport center.

Eppur si muove - In vendar se vrti Slovenščina od jasli do univerze: neizpolnjena želja koroških Slovencev

Slovenska manjšina v Avstriji letos obeležuje 50. obletnico zakona o narodnih skupnostih. Prizadeva si za modernizacijo zakona, vendar te kljub številnim obljubam vlade, še ni. Spremembe zakona bi poskrbele za reforme na področju dvojezičnega šolstva in uporabe slovenščine kot uradnega jezika. Premiki pa se vendarle kažejo na področju sodstva. Mineva tudi 71. let od podpisa avstrijske državne pogodbe. Koroški Slovenci si želijo, da bi se lahko otroci slovenščino učili od jasli do univerze. Dober primer dvojezičnega izobraževanja je slovenska gimnazija v Celovcu, vrzeli pa nastajajo predvsem na področju dvojezičnega predšolskega varstva in po dvojezični ljudski šoli.

Med štirimi stenami Katarina Veselko: O materinski izgorelosti

Živimo v času epidemije izgorelosti. Raziskave kažejo, da simptome fizične in psihične izčrpanosti veliko pogostje kot moški doživljajo ženske, saj poleg redne službe še vedno opravijo nesorazmerno več neplačanega gospodinjskega dela in skrbi za družino. O tem kako si pomagati, kako postavljati meje in kako graditi odnose enakosti je v tokratni oddaji spregovorila Katarina Veselko, psihologinja, coachinja in improvizatorka, mama treh deklic, ki jo je pretresljiva izkušnja psihiatrične hospitalizacije zaradi starševske izgorelosti vodila do zavestnega oblikovanja vedno bolj enakovrednega partnerstva. Katarino Veselko je pred mikrofon povabila avtorica in voditeljica oddaje Tita Mayer.

Lahko noč, otroci! Kanglica kaše

Andrej ima od vseh jedi najraje kašo, kot jo kuha babica iz Horjula. Pripoveduje: Majda Potokar. Napisala: Kristina Brenk. Posneto v studiih Radiotelevizije Ljubljana 1987.

Ob osmih Katja Kozjek Mihelec: Kako bo videti slovensko poletje čez 30 ali 50 let?

Po ocenah naše Agencije za okolje lahko do konca stoletja pričakujemo dvig temperature, za 2 do 3 stopinje in s tem tudi več tropskih noči in vročih dni - do sredine stoletja na primer v Ljubljani za pol meseca več. Kako bo to vplivalo na naša življenja in na kaj bi se morali kot družba začeti pripravljati že danes? Gostja Ob osmih je klimatologinja Katja Kozjek Mihelec z Agencije za okolje.

Svetovalni servis Akne

Akne so ena najpogostejših kroničnih kožnih bolezni, prizadenejo približno 85 odstotkov mladostnikov in četrtino odraslih. Najpogosteje se pojavijo na obrazu, hrbtu in prsih, pri hujših oblikah pa lahko povzročijo bolečine in trajne brazgotine. Poleg telesnih težav lahko vplivajo tudi na samopodobo in duševno zdravje. Kako prepoznati različne oblike aken, kdaj poiskati strokovno pomoč in katere metode zdravljenja so na voljo? V torkovem Svetovalnem servisu bo na vaša vprašanja odgovarjal Borut Žgavec, dr. med., specialist dermatovenerolog.

Drugi pogled Santosh Adhikari, Nepal

Santosh Adhikari je v Slovenijo prispel s skupino Nepalcev, ki se je na Kalu pri Pivki (zaradi dela) ustalila decembra 2024. Silvestrski večer je kmalu po prihodu ponudil možnost za prvi stik z domačini. »Zbrali smo pogum in se jim pridružili pri praznovanju. Naslednji dan smo se že pozdravljali na ulici,« je povedal Nepalec. Več o njegovih začetkih v Sloveniji, izzivih pri učenju slovenskega jezika, osvajanju Vremščice in Nanosa ter njegovemu domu v goratem predelu Nepala pa v oddaji Drugi pogled.

Torkov kviz Izbrana kava: Od semena do skodelice (3. del: selekcija, fermentacija, sušenje)

Kolumbija je po pridelavi kave tretja v svetu (prva je Brazilija, drugi Vietnam), po pridelavi t. i. specialty kave pa celo prva in prava svetovna velesila! Specialty kava oz. izbrana kava je sicer visokokakovostna, ročno obrana in skrbno procesirana arabika, ki na lestvicah dosega visoke ocene in cene. Na kolumbijske kavne posesti in v svet izbranih kav nas pelje posebna serija Torkovih kvizov o kavi, ki smo jo naslovili »Izbrane kave: Od semena do skodelice«. E3: selekcija, fermentacija, sušenje Sogovorniki: sin Alejandro in oče Jairo Iván Lopez Agudelo, družinska kavna posest Puerto Alegre Peter Ševič, trener in vodja Stow Akademije ter direktor mednarodnega Ljubljana coffee festivala Alejandra, vodja družbenih omrežij in komunikacij, kavna posest El Diviso Julio Andrés Quiceno, glavni mojster za fermentacijo, kavna posest Milán Matej Šerer, barista in vodja kavarne Stow Split *Oddaja je nastala v sodelovanju s STOW Coffee

Prvaki tedna Neisha: Umetnost življenja je, da najdeš smisel svojega obstoja

Iz Ljubljane je odšla v Poljansko dolino in se nato spet vrnila v Ljubljano. Glasbeno šolo je obiskovala v Cerknem in Škofji Loki. Pozneje je v Ljubljani končala Srednjo glasbeno šolo in diplomirala na Akademiji za glasbo, kjer je študirala klavir in kompozicijo. Pianistka, pevka, skladateljica, glasbenica z absolutnim posluhom. Sredi prvega desetletja novega tisočletja je popu na Slovenskem dala nov izraz, nov zvok, vonj in okus, morda mu je nadela celo novo ime. Njen prvenec je navdušil kritike in poslušalce, v tistem času je odigrala več kot 200 koncertov na leto. Z izdajo novih glasbenih izdelkov ni nikoli hitela, vedno so prišli premišljeno in z razlogom. Prepričana je, da če glasbenik ne najde svoje esence, bo samo še en konfekcijski izdelek. Jezi jo generično poneumljanje poslušalstva, najti notranji mir je zanjo eden večjih uspehov v življenju. Poleg glasbe ima najraje čevlje in mačjo družbo. Letos praznuje 20 let samostojne glasbene kariere. Čeprav ta podatek morda ni povsem točen. Namreč po njenem štetju njenih glasbenih let, jih ni 20 ampak 40. Ne zato, ker bi si umišljala, da si zasluži dvojno štetje let, ampak ker od njenega prvega nastopa v glasbeni šoli mineva 40 let. Obletnico bo čez nekaj dni zaznamovala s koncertom v Križankah, kjer bo nastopila v družbi Simfoničnega orkestra RTV Slovenija, ob tej priložnosti pa bo izšel tudi njen album največjih uspešnic na vinilni plošči. Sredi sklepnih priprav se je oglasila v Prvakih tedna. Neisha.

Klicna koda Ali bo dvojezična Višja šola za gospodarske poklice v Šentpetru v Rožu jeseni še odprla svoja vrata?

Koroški Slovenci bodo julija obeležili 50. obletnico zakona o narodnih skupnostih. Kdaj naj bi dočakali spremembe tega zakona?

Jutranja vremenska fronta Ko potres zaznajo seizmografi

V zadnji Jutranji vremenski fronti pred poletnim premorom z dr. Gregorjem Rajhom z Urada za seizmologijo spremljamo, kaj se zgodi v trenutku, ko se zatresejo tla. Seizmografi po Sloveniji potresno dejavnost merijo neprestano, podatke pa nato preverijo algoritmi in seizmologi - ti poskrbijo za človeški faktor. Pri beleženju potresov in njihove intenzitete ima pomembno vlogo tudi naše doživljanje potresa, zato ob vsakem tresenju tal vabljeni na spletno stran ARSO in k reševanju kratega anketnega vprašalnika.

naPOTki Tržnica Moste: "Manjši v ponudbi, večji v srcu"

V tokratnih naPOTkih gremo v ljubljanske Moste, kjer že desetletja ob Zaloški cesti živi Tržnica Moste. Obsega pokrito tržnico v treh etažah in zunanji del s stojnicami, prodajnimi klopmi in kioski. Skozi leta se je podoba prostora spreminjala, lokali v notranjih prostorih se praznijo, to pa vpliva tudi na obisk zunanjega dela, pripovedujejo tisti, ki s Tržnico Moste dnevno sobivajo. Med prodajalke in prodajalce, med pobudnike zelenjave, hrane in drugih izdelkov, med zveste stranke in med mlade - ki ta prostor še dodatno zaznamujejo, se je z radijskim mikrofonom odpravila Mojca Delač.

KiKs Portal Govorjena slovenščina – Zvočni odtis današnjega časa

»Predstavljajte si, da bi lahko poslušali, kako so pred 100 ali 200 leti govorili naši predniki. Morda celo vaši predniki po rodovni liniji. O čem so se pogovarjali? Kako so govorili? Kakšne fraze so uporabljali? Kakšne modrosti so se rojevale v njihovih pogovorih?« Tako je pred dobrim letom v oddaji KiKs takratna sogovornica Dr. Darinka Verdonik, izredna profesorica za področje slovenskega jezika, raziskave govorjene slovenščine in razvoj govornih virov na fakulteti za elektrotehniko, računalništvo in informatiko Univerze v Mariboru, predstavila portal Govorjena slovenščina. Namenjen je prav temu – vzpostavitvi zbirke zvočnih posnetkov vsakdanjega govora oziroma vsakdanje slovenščine. Tudi tokratna epizoda je posvečena temu projektu oziroma portalu. Sogovornica: sodelavka projekta izr. prof. dr. Mira Krajnc Ivič z Oddelka za slovanske jezike in književnosti Univerze v Mariboru.

Lokalni junak Vito Maučič

Tokratni Lokalni junak je 16-letni Vito Maučič iz Cirkulan, danes dijak 2. letnika Srednje lesarske in gozdarske šole v Mariboru. Nase je opozoril že kot osnovnošolec, ko je ob pomoči mentorjev izdelal prve trstenke – tradicionalno glasbilo, ki se je ohranilo na območju Haloz. Vito je trstenke izdelal in uglasil ob pomoči mentorja, v domači mizarski delavnici pa je za glasbilo izdelal še skrbno oblikovano skrinjico, ki jo krasi intarzija z motivom trstenk.

Svetovalni servis Eksplozija spolno prenosljivih bolezni

V oddaji Svetovalni servis največ vprašanj o sifilisu in HPV.

Petek brez pravila Zatočišče za prostoživeče zaščitene živali

Na Muti se nahaja edino slovensko Zatočišče za prostoživeče zaščitene živali, v katerem letno oskrbijo okoli tisoč živali. Poškodovane in obnemogle živali pregledajo, nahranijo, zdravijo in jim v azilu dajo čas, da popolnoma okrevajo, preden jih vrnejo nazaj v naravo. Zatočišče že dolga leta vodi veterinar dr. Zlatko Golob, ki pravi, da je trenutno precej pestro, saj je reprodukcija v naravi na višku. K njim živali prihajajo zaradi zastrupitev, poškodb zaradi trkov v stekla, električne žice, avtomobile, plenilstva s strani vran in mačk, zaradi smrti staršev so v azilu nedohranjeni mladiči.

Več

Dogodki in odmevi DZ sprejel zakonsko podlago glede sistema Eurodac

Državni zbor je sprejel zakon o izvajanju evropske uredbe o vzpostavitvi sistema Eurodac za primerjavo biometričnih podatkov. Sistem bo po mnenju koalicije omogočil učinkovitejše upravljanje postopkov vračanja migrantov in hkrati boljšo prepoznavo ranljivih skupin tujcev. V opozicijskih vrstah pa so opozorili na morebitne nesorazmerne posege v človekove pravice prebežnikov. Drugi poudarki: - Levica in Vesna ter Svoboda glede poslanca Resnice Borisa Mijiča zahtevajo sklic nujne seje pristojnega parlamentarnega odbora. - Ob povečevanju napetosti med Ukrajino in Belorusijo polotok Krim v primežu energetske krize. - Zaradi vročinskega vala se v Nemčiji spopadajo s trdovratnim razmnoževanjem metulja, katerega gosenice škodujejo zdravju ljudi in živali.

Aktualna tema Višanje ali nižanje poslanskih plač?

Plače slovenskih poslank in poslancev se višajo, madžarski poslanci pa so nedavno sprejeli zakon, po katerem si bodo plače znižali za 40 odstotkov. So lahko dober vzgled?

Po Sloveniji V Stari Fužini odpirajo prenovljen Kulturni dom

Še nekateri vsebinski poudarki oddaje: - Krajanom Gráhovega v Baški grapi predstavili tretji del sanacije plazu in popravila hiš. - Sežana dobila center urbanih športov. - V Krškem dogradili hotel z družinsko tradicijo in trajnostno usmeritvijo. - Ptujski gimnazijci drugo leto zapored z glasbeno poslastico, poimenovano Gimnazijska noč na Panorami

Danes do 13:00 Teheran vztraja, da so se ZDA zavezale k odmrznitvi iranskih sredstev

Pogajanja med Združenimi državami in Iranom še naprej zaznamujejo nasprotujoča si stališča. Teheran poroča o dogovoru za izplačilo 12 milijard dolarjev zamrznjenih iranskih sredstev, četudi je ameriški podpredsednik J. D. Vance še včeraj zanikal izplačilo v denarju. Druge teme: - Vlada in del opozicije na nasprotnih bregovih glede novega sistema biometrije. - V Zdravstvenem domu Šentjur paciente k novi zdravnici vpisovali ponoči. - Združevanje slovenske kulture že 175 osrednja naloga Mohorjeve družbe.

Ob osmih Katja Kozjek Mihelec: Kako bo videti slovensko poletje čez 30 ali 50 let?

Po ocenah naše Agencije za okolje lahko do konca stoletja pričakujemo dvig temperature, za 2 do 3 stopinje in s tem tudi več tropskih noči in vročih dni - do sredine stoletja na primer v Ljubljani za pol meseca več. Kako bo to vplivalo na naša življenja in na kaj bi se morali kot družba začeti pripravljati že danes? Gostja Ob osmih je klimatologinja Katja Kozjek Mihelec z Agencije za okolje.

Jutranja kronika Državni zbor danes o vzpostavitvi sistema Eurodac za primerjavo biometričnih podatkov tujcev

Pred poslanci je danes zakon o vzpostavitvi sistema Eurodac za primerjavo biometričnih podatkov, ki je del novega azilnega sistema Evropske unije. Medtem ko vlada poudarja učinkovitejšo obravnavo prošenj za azil, opozicija opozarja na kršenje človekovih pravic. V oddaji tudi: - Predsednica republike Nataša Pirc Musar premierja Janeza Janšo pozvala, naj spremeni odločitev o praporščakih NOB in TIGR, ki niso vabljeni na državno proslavo - Deset let po bexitu dve tretji Britancev referendumsko odločitev obžaluje; medtem se je z Downing streeta poslovil že šesti predsednik vlade - Argentinski nogometni zvezdnik Lionel Messi po včerajšnjih dveh golih proti Avstriji postal najboljši strelec v zgodovini svetovnih prvenstev v nogomet

Jutranja kronika DZ danes o primerjanju biometričnih podatkov nezakonitih migrantov

Državni zbor bo danes odločal o predlogu zakona o izvajanju evropske uredbe o vzpostavitvi sistema Eurodac. Omogoča primerjavo biometričnih podatkov tujcev, ki so v Evropsko unijo prišli nezakonito ali v njej nezakonito bivajo. Vlada poudarja predvsem bolj učinkovito obdelavo prošenj, opozicija pa opozarja na krčenje človekovih pravic. V oddaji tudi o tem: - Po vrhu Moldavija - Evropska unija optimizem glede vstopa države v 27-terico - Od referenduma o Brexitu mineva deset let - V Mariboru štafeta v podporo onkološkim bolnikom

Zrcalo dneva Parlamentarni odbor potrdil predlog zakona glede vzpostavitve Eurodaca

Parlamentarni odbor za notranje zadeve in javno upravo je potrdil predlog zakona o izvajanju evropske uredbe o vzpostavitvi sistema Eurodac, ki ga je minuli teden sprejela vlada. Sistem je del novega evropskega azilnega sistema in omogoča primerjavo biometričnih podatkov. Državni sekretar Franc Kangler med prednostmi poleg omenja manjše možnosti za izkoriščanje. Opozicija je kritična do predloga.

Radijski dnevnik Koalicija in opozicija nasprotnih mnenj glede sistema Eurodac

Parlamentarni odbor za notranje zadeve in javno upravo je na izredni seji obravnaval predlog zakona o izvajanju evropske uredbe o vzpostavitvi sistema Eurodac, ki ga je prejšnji teden sprejela vlada. Sistem omogoča primerjavo biometričnih podatkov in je del novega azilnega sistema Unije. Na vladni strani poudarjajo učinkovitejšo obdelavo vloženih prošenj za mednarodno zaščito, v delu opozicije pa opozarjajo, da prenos evropske uredbe v državni pravni red pomeni krčenje človekovih pravic. Druge teme: - Britanski laburisti po odstopu premierja Starmerja tlakujejo pot njegovemu nasledniku. - Članice Unije podprle dodatno pomoč kmetom iz petih držav zaradi vremenskih ujm. - Pogonska goriva zunaj avtocest od polnoči najcenejša po 10-em marcu.

Studio ob 17.00 Plovbni režim na Soči – čas za (spo)razum?

Po več desetletjih se posoška lokalna politika nikakor ne uspe zediniti glede plovbnega režima na Soči. Pred tremi leti je Občina Kobarid z novim odlokom uvedla pomembne spremembe, ki so močno zaznamovale upravljanje plovbe. Letos so občine vendarle sprejele sporazum o enotni dovolilnici, a kobariški župan Marko Matajurc s pravnimi mnenji še vedno zadržuje njegovo izvajanje. Kaj je prineslo zvišanje cen dovolilnic za uporabo vstopno-izstopnih mest? So zaradi prizadevanj za ureditev komercialne plovbe najbolj prikrajšani rekreativni kajakaši? Se lahko občine do prihodnje plovbne sezone poenotijo? Je rešitev lahko krajinski park? Bi se morala vmešati država? O vsem tem v današnji oddaji Studio ob 17.00 z voditeljico Marišo Bizjak. Gostje: - Valter Mlekuž, župan Občine Bovec - Marko Matajurc, župan Občine Kobarid - Alen Červ, župan Občine Tolmin - Simon Škvor, direktor Posoškega razvojnega centra - Filip Hrovat, Bovec šport center.

Dogodki in odmevi Muženiča na položaju direktorja NPU zamenjal Franc

Nacionalni preiskovalni urad ima od danes novega prvega človeka. Darko Muženič, ki je NPU vodil od julija 2022, je namreč na svojo željo odšel na policijsko akademijo v Tacnu, njegovo mesto pa je kot vršilec dolžnosti zasedel Borut Franc. Muženič je sicer aprila 2024 dobil nov petletni mandat, zdaj pa v Tacen z NPU-ja odhaja že drugič, obakrat v mandatu Janševe vlade. Drugi poudarki: - Obrtno-podjetniško zbornico bo še naprej vodil Blaž Cvar. - Britanski premier Keir Starmer po poraznem rezultatu laburistov na lokalnih in regionalnih volitvah odstopa s položaja predsednika vlade in vodje laburistične stranke. - Tudi jutri sončno in vroče, popoldne s krajevnimi nevihtami.

Več

Evolucija užitka Zato sva bila lahko skupaj. Ker je razumela, da me včasih privlačijo moški.

Moški, ki imajo spolne odnose z moškimi, je bolj vključujoč opis, kar je zelo pomembno za uspešno preventivo.

Umetnost možnega Katera veja oblasti? – Nastja Stopar, Sara Dvorjak in Gregor Drnovšek

V zadnji epizodi pete sezone se vračamo na začetek. Podkast Umetnost možnega je nastala zato, da bi novinarji poročevalci, ki politično dogajanje spremljajo iz vrste, povedali, kako opravljajo svoje delo. Kako vsak dan iščejo informacije in skrite sestanke in dogovore? Nastja Stopar in Sara Dvorjak sta novinarki, ki o politiki vsak dan poročata v dnevno informativnih oddaja TV Slovenija. Gregor Drnovšek že dve desetletji spremlja volitve in koalicijska pogajanja. Vsi trije potrdijo, da je del nove politične realnosti tudi vzporedna resničnost, ki jo stranke gradijo na družbenih omrežjih. Novinarji s svojimi nadležnimi vprašanji so zato motilec, ki vnaša razpoke v zgodbe, ki jih ustvarjajo s pomočjo strokovnjakov za odnose z javnostmi. Kdo je torej v resnici četrta veja oblasti? Več v novi epizodi podkasta Umetnost možnega. Tanja Starič

Umetnost možnega Katera veja oblasti? – Nastja Stopar, Sara Dvorjak in Gregor Drnovšek

V zadnji epizodi pete sezone se vračamo na začetek. Podkast Umetnost možnega je nastal zato, da bi novinarji poročevalci, ki politično dogajanje spremljajo iz prve vrste, povedali, kako opravljajo svoje delo. Kako vsak dan iščejo informacije, tudi o skritih sestankih in dogovorih? Nastja Stopar in Sara Dvorjak sta novinarki, ki o politiki vsak dan poročata v dnevno informativnih oddaja TV Slovenija. Gregor Drnovšek že dve desetletji spremlja volitve in koalicijska pogajanja. Vsi trije potrdijo, da je del nove politične realnosti tudi vzporedna resničnost, ki jo stranke gradijo na družbenih omrežjih. Novinarji s svojimi nadležnimi vprašanji so zato motilec, ki vnaša razpoke v zgodbe, ustvarjene s pomočjo strokovnjakov za odnose z javnostmi. Kdo je torej v resnici četrta veja oblasti? Več v novi epizodi podkasta Umetnost možnega.

Srce bije za posel Marko Femc, Plan-net Solar in Plan-net Avto

Gost 43. epizode Srce bije za posel je direktor Plan-net Solar in Plan-net Avto Marko Femc. Medtem ko Evropa razpravlja o regulacijah in kratkoročnih političnih ciklih, Kitajska tehnološki razvoj gradi na dolgoročni strategiji, kolektivnem pristopu in agresivnem vlaganju v inovacije. Gost opozarja, da robotika šele vstopa v svojo razvojno fazo, umetna inteligenca pa že postaja osrednji “možganski sistem” prihodnje industrije in vsakdanjega življenja.

Umetnost možnega Nova politična paradigma – dr. Marko Hočevar (FDV) in Uroš Esih (Delo)

Nova vlada bo skoraj zagotovo imenovana v prvem junijskem tednu, imena prihodnjih ministrov so bolj ali manj usklajena. Kandidatura predsednice SLS Tine Bregant za ministrsko mesto, ki ji je nasprotoval novi predsednik vlade, je očitno že umaknjena s pogajalske mize. Toda preden bo Janez Janša objavil dokončni seznam imen, bodo Demokrati vložili v parlamentarno proceduro še zakon o ustanovitvi Skoka, posebne skupine, ki se ukvarjala s pregonom korupcije in organiziranega kriminala, pravi komentator Dela Uroš Esih. Politolog Marko Hočevar pa ponudi zanimive odgovore na ključno vprašanje: zakaj četverica desnih strank sprejema kontroverzne ukrepe in spreminja zakonodajo še pred imenovanjem nove vlade?.

Prvi na maturi "Pri kemiji ne izgubljajte točk po nepotrebnem zaradi površnosti in pomankljivega branja"

Na Prvem v tem tednu pripravljamo za letošnje maturante še nekaj pogovorov s profesorji in z ocenjevalci na maturi, ki podajajo koristne nasvete. Danes izvemo več o kemiji na splošni maturi. Izpit je sestavljen iz pisnega dela in laboratorijskih vaj. Pisni izpit pa sestavljata dva dela, oba kandidati pišejo po 90 minut, prvi predstavlja 35 %, drugi 45 % končne ocene. Kako sta pisna dela sestavljena, kakšne naloge zajemata, kje kandidati zaradi površnosti in pomanjkljivega branja izgubljajo točke po nepotrebnem, kako je z zapisovanjem merskih enot in kakšni so nasveti profesorice za uspešno oceno na maturi – o vsem tem se je kolegica Tadeja Bizilj pogovarjala s Sabino Eršte, ki kemijo uči na Gimnaziji Franceta Prešerna v Kranju.

Prvi na maturi Geografija: ne pozabite na kartografsko znanje

Že vrsto let je geografija eden izmed najbolj priljubljenih izbirnih predmetov na splošni maturi – tudi lani je bilo tako. Največ maturantov se je odločilo za psihologijo, geografija pa je bila na drugem mestu. V spomladanskem roku je ta izpit pisalo 1.675 kandidatov, opravili pa so ga s povprečno oceno 3,35, kar je nekoliko slabše kot leta 2024 (3,47), prav tako so v povprečju dosegli manj točk kot generacija pred njimi: 68,71 točke od 100 možnih. Katerim napakam se lahko izognejo in na kaj naj bodo še posebej pozorni letošnji maturanti, pa izvemo od profesorja geografije na Gimnaziji Šiška Mihe Kolariča, ki je tudi član državne predmetne komisije SM za geografijo.

Prvi na maturi "Pri fiziki ne pozabite na fizikalne enote in veljavna mesta"

Letošnji spomladanski izpitni rok splošne mature se je začel 5. maja s pisanjem maturitetnega eseja – nadaljuje se 29. maja z drugo izpitno polo iz materinščine in 30. maja s pisno pole iz angleščine. Nato sledijo izbirni predmeti, med njimi tudi fizika. Maturitetni izpit iz fizike je sestavljen iz pisnega dela in laboratorijskih vaj. Pisni izpit zajema dva dela, oba kandidati pišejo po 90 minut, prvi predstavlja 35, drugi 45 odstotkov končne ocene. Kakšno znanje zahtevata oz. preverjata dela, kje kandidati izgubljajo največ točk, zakaj je pomembno dobro poznati fizikalne enote in kaj morajo maturanti upoštevati pri zapisovanju decimalnih in veljavnih mest – o vsem tem se je med drugim s profesorico Kristino Leskovar, ki uči fiziko na Gimnaziji Franceta Prešerna v Kranju, pogovarjala kolegica Tadeja Bizilj.

Prvi na maturi "Pri psihologiji na maturi ne bodite površni pri branju in presplošni pri pisanju"

Na Prvem v tem tednu pripravljamo za letošnje maturante še nekaj pogovorov s profesorji in z ocenjevalci na maturi, ki podajajo koristne nasvete. Danes izvemo več o psihologiji na splošni maturi – gre za predmet, ki ga zdaj že vrsto let zapored kot izbirni predmet izbere največ kandidatov. Izpit je sestavljen iz pisnega dela in seminarske naloge in preverja razumevanje psiholoških vsebin, sposobnost analize podatkov in argumentiranja v eseju. Pisni del je razdeljen na tri izpitne pole, ki skupaj preverjajo teoretično znanje in analitične sposobnosti. Kako se naloge ocenjujejo, kje se izgublja največ točk, čemu je namenjen konceptni list, na kaj morajo biti maturanti pozorni pri pisanju in kako lahko do 1. junija nadoknadijo morebitno neznanje – o vsem tem se je kolegica Tadeja Bizilj pogovarjala z Ivo Strniša, ki poučuje psihologijo na Gimnaziji Franceta Prešerna v Kranju in je tudi licencirana športna psihologinja.

Prvi na maturi Matematika: naučite se osnovne formule, pazite na zaokroževanje in pravilen zapis rešitev oz. odgovorov

Če se sprašujete, ali morate pri ploščini trikotnika napisati vse korake računanja, ali je enačba zanjo napisana na izpitni poli ali ne, ter kako je z enotami pri rezultatu, potem vas vabimo, da prisluhnete podkastu Prvi na maturi. Pri odgovorih na ta in podobna vprašanja ter s konkretnimi napotki za reševanje matematičnih izpitnih pol nam je pomagala Barbara Kušar, profesorica matematike in pomočnica ravnatelja Gimnazije Kranj, sicer pa tudi članica državne predmetne komisije splošne mature za matematiko.

Prevroča juha Energijske sence umetne inteligence

V četrti epizodi podkasta iščemo odgovore na to, zakaj so podatkovni centri za umetno inteligenco tako energijsko potratni, zakaj googlanje postaja enako potratno kot iskanje v Chat GPT-ju in kako bo množična uporaba umetne inteligence vplivala na prizadevanja za razogljičenje. Globalno se bo poraba električne energije v velikih podatkovnih centrih verjetno podvojila že v nekaj letih, kar lokalna okolja plačujejo z višjimi položnicami za elektriko, energetika je pred novim izzivom za omrežje, cilji pariškega podnebnega dogovora pa bodo še nekoliko bolj oddaljeni. A po drugi strani je umetna inteligenca lahko tudi v pomoč pri optimizaciji porabe energije. Le da ne bo šlo brez načrtovanja in politične volje. Sogovornika: direktor področja za upravljanje s sredstvi in projekti družbe Eles mag. Klemen Dragaš ter dr. Veljko Pejović, izredni profesor na ljubljanski Fakulteti za računalništvo in informatiko.

Več

Etnofonija Etnofonija

Kot pove že ime, v Etnofoniji poslušamo etnoglasbo. Glasbeni urednik Mario Batelić se osredotoča predvsem na evropski etno. Z novostmi s tega področja seznanja poslušalce vsak ponedeljek ob 22.40 na Prvem.

V nedeljo zvečer z Branetom Rončelom Z Branetom Rončelom

Oddaja predstavlja in napoveduje dogodke s kulturno-umetniške scene v Sloveniji in čez mejo. Ob avtorju oddaje jih komentirajo in pojasnjujejo ustvarjalci, poznavalci posameznih področij umetnosti. V petih letih predvajanja oddaje se je v studiu zvrstilo okrog 200 gostov, ki so s svojimi projekti (na glasbenem, plesnem, filmskem, festivalskem ali likovnem področju) zaznamovali kulturno-umetniško dogajanje v tekočem letu. Izbor glasbe, ki povezuje pogovore, je tradicionalno v rokah voditelja. Odpira glasbene svetove domačih umetnikov v družbi tistih, ki prihajajo iz sveta popularne glasbe zunaj naših meja: pop, rock, funk, soul, r & b, fusion, jazz, blues, reggae, afriška urbana glasba, NY salsa, Kuba, Portoriko ... Vodilo so zgodbe, dobre ideje in stopnja kreativnosti nastopajočih, strnjeni v 120 minutni »groove-road trip« format živega komuniciranja s poslušalci »v nedeljo zvečer«.

Čestitke in pozdravi Čestitke in pozdravi, prvi del

Tradicionalna nedeljska radijska oddaja, v kateri naši poslušalci pozdravljajo svoje bližnje in jim čestitajo. Ureja jo Žan Plohl.

Sobotni glasbeni večer Blonde on Blonde, prva dvojna plošča v zgodovini rock glasbe

Sedmi studijski album Boba Dylana velja za enega najpomembnejših dosežkov v zgodovini popularne glasbe.

Četrtkov večer domačih pesmi in napevov Posnetek drugega dela koncerta Septeta Andreja Topliška iz dvorane Kulturnega doma Mengeš

Prejšnjič smo vam zavrteli prvi del posnetka koncerta Septeta Andreja Topliška. tokrat pa poslušate drugi del, ki smo ga z ekipo Radia Slovenija posneli 21. maja v dvorani Kulturnega doma v Mengšu. Na treh letošnjih koncertih (v Rogaški Slatini, Mengšu in Dravogradu) je Andrej Toplišek predstavil projekt z naslovom Slovenska harmonika. Člani njegove glasbene zasedbe so: Mike Orešar na kitari, Nejc Merc na baritonu in basu, Mario Stranger na trobenti, Thomas Hammerl na klarinetu ter vokalni tercet: Bojan Lugarič, Sandra Križan in Barbara Gračner.Najstarejša glasbena oddaja Radia Slovenija že več kot šest desetletij ohranja narodnozabavno izročilo in glasbo manjših vokalnih zasedb. Zajema iz bogatega radijskega arhiva, predstavlja novosti s tega področja, prinaša portrete pomembnejših ustvarjalcev narodnozabavne glasbe, enkrat na mesec pa tudi gosti najbolj kakovostne zasedbe, ki izvajajo svoje skladbe živo. Oddajo pripravlja glasbeni urednik Tomaž Guček. Vsak četrtek ob 20.00 na Prvem.

Godbe z zgodbo Paul McCartney in nekaj njegovih uspešnic

Sir Paul McCartney velja za ikono zabavne glasbe 20. stoletja in je v Guinessovi knjigi rekordov naveden kot eden najuspešnejših skladateljev in izvajalcev pop glasbe v zgodovini s 60. zlatimi ploščami in prodajo prek 100 milijonov kopij albumov in 100 milijonov singlov. Je avtor ali soavtor več kot 50-ih glasbenih uspešnic, ki so na lestvicah kotirale med 1. in 10. mestom. Bil je član ene najbolj popularnih skupin 20. stoletja –skupine The Beatles, po njenem razpadu, pa je nadaljeval zelo uspešno kariero s skupino Wings in nato tudi solistično. Skupaj z Johnom Lennonom sta za skupino The Beatles napisala večino zimzelenih skladb. V svoji zbirki ima 19 nagrad Ggammy in v Rock'n'roll dvorano slavnih so ga vpisali dvakrat - kot člana zasedbe The Beatles in kot samostojnega avtorja in izvajalca. Ves čas je tudi zelo dejaven na dobrodelnem področju. Trikrat je bil poročen in ima pet otrok. Kljub visoki starosti – 84 let, še vedno nastopa in ustvarja. Konec maja je izšel njegov 28. solistični album The boys of Dungeon Lane. V Godbah z zgodbo poslušajte nekaj njegovih pesmi.

41 stopinj vročine Saraja

V oddaji poslušamo skladbe: Izidor Leitinger: Saraja - solisti saksofonist Lovro Ravbar, tolkalisti Blaž Celarec, Tadej Furlan, Damir Mazrek Bob Mintzer: Latin Dance - solista kitarist Primož Grašič, pianist Blaž Jurjevčič Irving Caesar, Vincent Youmans/ Jože Privšek: Tea for Two - solisti trobentač Petar Ugrin, saksofonist Andy Arnol in pianist Silvo Stingl Milko Lazar: Voda in pesek - solisti saksofonist Milko Lazar, trobentač Dominik Krajnčan in kitarist Primož Grašič

Slovenska zemlja v pesmi in besedi Tamo doli pole morja

Nocojšnja oddaja prinaša izbor tradicijskih pesmi različnih kulturnih prostorov – od Slovenske Istre in Prekmurja do Medžimurja, Bolgarije in Gruzije. Prisluhnili bomo izvajalcem, ki tradicijsko glasbo ohranjajo, raziskujejo in ji hkrati dajejo nove izrazne možnosti. To so: Kantadore, Manuel Šavron, Ethnotrip, Beročka, Zvezdana Novaković in skupina Kvali.

Prva vrsta Lenart De Bock Trio

V zadnji oddaji 9. sezone gostimo Jazz festival Ljubljana in z njim umetnika v rezidenci, saksofonista Lenarta De Bocka. Z njim sta živo v studiu 13 še pianist Rok Zalokar in trobentač Tomaž Gajšt.

Etnofonija Dobrila & Dorian: Wind To Blow

Kot pove že ime, v Etnofoniji poslušamo etnoglasbo. Glasbeni urednik Mario Batelić se osredotoča predvsem na evropski etno. Z novostmi s tega področja seznanja poslušalce vsak ponedeljek ob 22.40 na Prvem.

Čestitke in pozdravi 14.06.2026

Tradicionalna nedeljska radijska oddaja, v kateri naši poslušalci pozdravljajo svoje bližnje in jim čestitajo. Ureja jo Žan Plohl.

Več

Lahko noč, otroci! Kanglica kaše

Andrej ima od vseh jedi najraje kašo, kot jo kuha babica iz Horjula. Pripoveduje: Majda Potokar. Napisala: Kristina Brenk. Posneto v studiih Radiotelevizije Ljubljana 1987.

Lahko noč, otroci! Zapuščeni grad

Bi radi izvedeli kako preganja čas grajski duhec Duško? Avtorica besedila: Cvetka Sokolov. Pripovedovalec: Matej Zemljič. Glasbenik: Matej Krajter, pozavna. Urednica oddaje Lahko noč, otroci!: Alja Verbole. Vodja projekta: Špela Šebenik. Nova izvedba pravljice v živo s strehe Radia Slovenija, 21.6.2023.

RIO radijska igra za otroke Radijska igra za otroke

Radijska igra za otroke je žanrsko raznolika. Giba se od personifikacij do umetniške pripovedi. Ta radiofonska zvrst je nadgradnja pripovedovanja pravljic, torej kompleksnejša zvočna oblika, ki pri najmlajšem poslušalstvu krepi slušno senzibilnost, abstraktno mišljenje in nagovarja njegove notranje svetove. Po večini je namenjena starostni skupini 3+ do zaključka druge triade osnovne šole oziroma dopolnjenega enajstega leta starosti.

Lahko noč, otroci! Trije metuljčki; Pod gobo

V zgodbi se skrivata dve zgodbi … Pripoveduje: Boris Cavazza. Napisal: Vitalij Valentinovič Bianki. Prevedel: Ivan Minatti. Posneto v studiih Radiotelevizije Ljubljana 1975.

Hudo! Plesni studio, ki vzgaja mlade državne ter evropske prvake in spoštljive odnose

V tokratnem Hudoju je voditeljica Liana Buršič gostila mlade športnice plesalke iz športno kulturnega društva Tial, ki kmalu vstopa v že 25. sezono delovanja, v Grosupljem in Ljubljani. Specializirani so za športno in plesno udejstvovanje za otroke, med njimi je tudi t.i. perfomance cheer, športna panoga v kateri ekipe na glasbo izvajajo dinamične, natančno usklajene koreografije z obrati in skoki. Vključuje elemente plesne tehnike, vendar ni plesna zvrst – temelji na športni natančnosti, moči in vrhunski fizični pripravljenosti. Več pa so o svoji ljubezni in izzivih v plesu, športu povedale gostje, tudi državne prvakinje v svoji kategoriji: - Gaja Cankar - Lara Duša - Špela Humar - Neja Ribič - Lila Romih, z njimi pa je prišla tudi Lara Romih (predsednica Zveze aktivov svetov staršev Slovenije).

Radijski ringaraja Po čem si bodo zapomnili to šolsko leto učenci 2.a

V tokratni oddaji smo z našim radijskim mikrofonom obiskali učence 2.a razreda Osnovne šole Oskarja Kovačiča v Ljubljani. Tesa Mia, Anna, Lia, Zala, Gaia, Bert, Kristina, Din in Maks so nam povedali, po čem vse si bodo zapomnili to šolsko leto. Pa tudi o zadnjih dneh v drugem razredu in prihajajočih poletnih počitnicah. In kaj med počitnicami počne šola?

Lahko noč, otroci! Zlo in dobro

Pravljica o dveh bratih, ki sta iskala srečo. Pripoveduje: Vojko Zidar. Finska pravljica. Prevedla: Jelka Ovaska Novak. Posneto v studiih Radia Slovenija 1996.

Lahko noč, otroci! Očka oblak in sinovi oblački

Kaj vse se lahko zgodi, če gre očka oblak na službeno potovanje … Pripoveduje: Sabina Kogovšek. Napisal: Slavko Pregl. Posneto v studiih Radia Slovenija 2005.

Gymnasium Ali mladi poznajo svoje potrošniške pravice?

Gymnasium smo namenili izzivom, s katerimi se mladi srečujejo kot potrošniki. Za mlade je lahko to okolje, v katerega šele vstopajo, polno pasti, zato morajo pridobiti številna znanja, da se izoblikujejo v opolnomočene potrošnike. Z nami so bile dijakinje s Strokovnega izobraževalnega centra Alme Karlin Celje, ki so ta znanja med drugim pridobivale na strokovnih delavnicah, ki jih je na njihovi šoli izvedla Zveza potrošnikov Slovenije. Predstavile so nam, kaj vse so izvedele na omenjenih delavnicah, govorili smo tudi o njihovih potrošniških navadah in tem, kako lahko rešimo morebitne zagate ali težave, ki nastanejo pri nakupu izdelkov v fizični trgovini ali pri ponudnikih na spletu. Ker bodo po koncu izobraževanja na programu Gastronomija in turizem tudi same na strani ponudnikov storitev, smo nekaj besed namenili tudi temu. Projekt sofinancira Evropska unija v okviru sporazuma o dodelitvi sredstev št. 101196292. Izražena stališča in mnenja so izključno stališča in mnenja avtorjev in ne odražajo nujno stališč in mnenj Evropske unije ali Izvajalske agencije Evropskega sveta za inovacije in mala in srednja podjetja (EISMEA). Niti Evropska unija niti organ, ki dodeljuje sredstva, zanje nista odgovorna.

Lahko noč, otroci! Pingvinček Pik Pok

In njegova velika želja, da bi obiskal jezero, kjer dehtijo vijolice in pojejo slavčki … Pripoveduje: Aljaž Jovanovič. Napisal: Adam Bahdaj. Prevedla: Jana Unuk. Posneto v studiih Radia Slovenija 2008.

Lahko noč, otroci! Koncert

Veverica čopka dobi nove sosede. Pripoveduje: Boris Ostan. Napisal: Tomo Kočar. Posneto v studiih Radia Slovenija 2005.

Več

Naše poti Prvi posredovalci v Prekmurju so nepogrešljiva vez do reševalcev

Na Pušči v Prekmurju deluje edino romsko prostovoljno gasilsko društvo v Evropi. Društvo, ki letos zaznamuje več kot dve desetletji delovanja, ne skrbi le za požarno varnost, temveč tudi za reševanje življenj. Med njihovimi 20 operativnimi gasilci je namreč že osem usposobljenih prvih posredovalcev, ki ob nujnih primerih pomagajo ljudem še pred prihodom reševalcev. V Prekmurju so le tri enote prvih posredovalcev, ob enoti na Pušči sta enoti še v Puconcih in Rogašovcih. Preverili smo, kako pomembna je njihova vloga v skupnosti in kako so se iz skromnih začetkov razvili v sodobno in nepogrešljivo enoto.

Slovencem po svetu Portret: Učitelj slovenskega jezika in kulture v Nemčiji Vinko Kralj

V oddaji predstavljamo učitelja slovenskega jezika in kulture v Nemčiji Vinka Kralja, ki že tri desetletja zavzeto skrbi za učenje slovenščine med slovenskimi zdomskimi otroki in odraslimi v nemški zvezni deželi Baden Württemberg. Že vrsto let je tudi vodja aktiva slovenskih učiteljev v Nemčiji, tesno pa na svojem delovnem področju sodeluje tako s Slovenijo kot tudi z nemško stroko. Zelo tesno pa je povezan tudi s slovensko skupnostjo na tem območju, saj je v letih službovanja v Nemčiji tudi sam postal zdomec. O poti učitelja Vinka Kralja v Nemčijo, učiteljskem delu v slovenski dopolnilni šoli pa tudi o prepletanju dveh kultur-slovenske in nemške, o njegovem glasbenem delovanju in izkušnji življenja v tujini pa več v oddaji.

Naše poti Programom Dora, Zora in Svit se bosta kmalu pridružila še programa Luka in Peter

Mednarodni program, ki ga izvaja Center za zdravje in razvoj Murska Sobota, s pomočjo ozaveščevalnih delavnic pripadnike romske skupnosti informira predvsem o preventivnih presejalnih programih Dora, Zora in Svit. V sklopu obiskov naselij v Prekmurju smo se jim pridružili v Vadarcih na Goričkem. Delavnice izvajajo širitelji iz romske skupnosti, ki so jih o programih predhodno izobraževali zdravstveni delavci. Na podlagi izsledkov raziskave o izkušnjah in mnenjih tridesetih staršev iz Prekmurja in Bele krajine bomo v oddaji govorili tudi o pomenu pouka romskega jezika in kulture za ohranjanje jezikovne identitete ter boljšo vključenost romskih otrok v izobraževalni proces. Pouk v romščini program se že izvaja na osnovnih šolah v Metliki in Črenšovcih, medtem ko pilotna izvedba že poteka tudi v Kočevju.

Sotočja Od pouka v slovenščini na Dunaju do cvetlične farme v Gabrovcu na tržaškem Krasu

Na Dunaju živi več tisoč rojakov z avstrijske Koroške in iz Slovenije. Da bi ohranili slovenski jezik in identiteto, si že več let prizadevajo za ustanovitev dvojezične šole, bi delovala pod okriljem zasebne šole Komensky. Zatika pa se pri avstrijskih zveznih oblasteh, ki zdaj predlagajo ustanovitev evropske šole, čemur pa koroški Slovenci nasprotujejo. Kaj to pomeni, pojasnjuje Bernard Sadovnik, ki je tudi predsednik konference vodij sosvetov avstrijskih narodnih skupnosti.

Slovencem po svetu Znanstveni simpozij in gala sprejem Ameriško slovenske izobraževalne fundacije Asef v Ljubljani

Ustavljamo se na osrednjem letnem dogodku Ameriško slovenske izobraževalne fundacije ASEF, ki je tokrat potekal v Ljubljani in združil znanstveni simpozij in gala sprejem, na katerem so podelili tudi nagrado ASEF Zgled. Pozornost namenjamo tudi projektu (Ne)izgubljena slovenska dediščina po svetu in dokumentarnemu filmu o slovenski skupnosti v ameriškem Fairfieldu avtorja dr. Dejana Valentinčiča, ki so ga prikazali v Ljubljani. Tik pred koncem šolskega leta pa se odpravljamo še v slovensko dopolnilno šolo v Srbijo in se z učiteljico Leno Vastl Vračević pogovarjamo o učenju slovenskega jezika med rojaki v Beogradu in okolici. Ob začetku svetovnega nogometnega prvenstva v Ameriki pa v poslušanje ponujamo tudi doživljanje tega dogodka med Slovenci v Kanadi in njihove zgodbe iz izseljenskega življenja.

Sami naši Gorazd Čapovski: »Začeli smo v eni državi in nadaljevali v drugi.«

V oddaji Sami naši tokrat raziskujemo, kako umetnost še danes povezuje ljudi na prostoru nekdanje Jugoslavije. Prisluhnili bomo Gorazdu Čapovskemu iz legendarne makedonske skupine Mizar, spoznali igralko in mentorico Vesno Anđelković, ki z gledališčem povezuje različne generacije, ter obiskali mednarodni projekt Pop Art mladih, kjer so mladi iz štirih držav z umetnostjo in dialogom ustvarjali nove skupne zgodbe. Foto: Zdenko Petrovski

Naše poti Rominje ob pomoči programa socialne aktivacije do novih zaposlitvenih možnosti

Program Socialna aktivacija+ je namenjen romskim ženskam, ki želijo okrepiti svojo vlogo v družini, skupnosti in družbi ter pridobiti nova znanja, samozavest in priložnosti za boljše življenje. Preverili smo, kako uspešna je bila tretja skupina, ki je v polletno usposabljanje vključila petnajst Rominj iz Pomurja. Še zadnjič se bomo odpravili v Carigrad, natančneje v dnevni center prostovoljcev Sulukule, ki vsakodnevno pomaga otrokom iz socialno ogroženih okolij, predvsem romskim otrokom iz deprivilegiranih družin v četrti. V skupnosti, v kateri se družine pogosto srečujejo z negotovostjo in socialno izključenostjo, pomeni stalna prisotnost odraslih pomembno oporo pri odraščanju.

Sotočja "Manjšinske teme so odgovornost celotne družbe"

Pol stoletja po uveljavitvi zakona o narodnih skupnostih, ki naj bi ščitil avtohtone manjšine v Avstriji, več kot tretjina mladih ne ve za njihov obstoj. To pomeni, da zakon ni ustrezen in je prenova nujna, poudarja doktor Daniel Wutti s Pedagoške visoke šole Celovcu, ki je sodeloval pri raziskavi. Umetnik Zdravko Haderlap pove več o Transformatorju, dvojezičnem prostoru spomina, ki so ga odprli v Železni Kapli in je namenjen različnim razstavam, kulturnim dogodkom in razpravam. Predstavljamo Sklad Mitja Čuk z Opčin pri Trstu, ki zelo uspešno skrbi za vključevanje in pomoč otokom, mladim in odraslim s težavami. Pridružimo se Bibliobusu Pokrajinske in študijske knjižnice Murska Sobota, ki že 25 let vozi knjige med bralce v Porabju. Slikarka z Reke Željka Podobnik pa spregovori o vtisih z letošnje 35. likovne kolonije za Slovence po svetu na Mostu na Soči, ki jo pripravlja Slovenska izseljenska matica.

Slovencem po svetu Slovenci v zamejstvu in po svetu dobili novo ministrico

V oddaji predstavljamo nekaj utrinkov iz predstavitve nove ministrice za Slovence v zamejstvu in po svetu Suzane Lep Šimenko, beležimo dogajanje na fotografski razstavi ob 75. letnici Slovenske izseljenske matice v Ljubljani, ustavljamo se na Likovni koloniji za slovenske izseljenske umetnike na Mostu na Soči, predstavljamo letošnji dogodek ob zaključku slovenske dopolnilne šole v Švici - Slovenski otroci vabijo, ki je bil tokrat nadvse športno obarvan in pozornost namenjamo izseljevanju slovenskih rojakov iz Benečije v svet.

Naše poti Od učne pomoči do kvačkanja v kočevskem VNRC+

Odpravili smo se v Kočevje, kjer že skoraj leto dni deluje večnamenski romski center VNRC+. Poleg učne pomoči in ustvarjalnih delavnic tam razvijajo tudi ročne spretnosti, med njimi kvačkanje, ki navdušuje presenetljivo veliko mladih. Iz odsluženih majic nastajajo klopčiči, iz njih pa nova znanja, ustvarjalnost in povezovanje skupnosti. Prebivalci romskega naselja Stranska vas pri Novem mestu so na novomeško občino in vlado naslovili poziv za izboljšanje življenjskih razmer v naselju. Opozarjajo, da trenutne razmere ne zagotavljajo varnosti šoloobveznim otrokom niti dostojnih pogojev za življenje in vključevanje v družbo. Pred nami je nov izbor skladb minulega meseca. Na domačem delu se za vašo naklonjenost potegujeta dve izjemni zasedbi: skupina Langa s čustveno skladbo Dobre karte ter Oto Pestner, s kultno skladbo Dama. Tuji del glasovanja pa bo poskrbel za ognjevito vzdušje. Poslušalce bosta z divjimi ritmi poskušala prepričati legendarni Selim Sesler s skladbo Mesk Havasi ter inovativni Shukar Collective z energijsko skladbo Taraf.

Sotočja Mostovi Slovencev v zamejstvu: od tržaškega odra do porabskih učilnic

Konec lanskega leta je vodenje Slovenskega stalnega gledališča Trst prevzela Nina Ukmar. Zaveda se, da je gledališče steber in institucija, ki presega zgolj gledališko dejavnost, hkrati pa si želi, da bi postal steber srečevanja in most med različnimi kulturami. Koroška slovenska igralka Lara Maria Vouk je za vlogo v seriji Poklicani dobila priznanje najsvetlejša zvezda oriona. Dejavna je v Sloveniji in na avstrijskem Koroškem, kjer bo imela kar nekaj projektov tudi to poletje. Martin Mlinar, ki uči slovenščino na gimnaziji v Monoštru, pa skuša dijakom približati jezik tudi skozi priložnosti, ki se jim ponujajo. Znanje slovenskega jezika je tudi velika poklicna prednost v Porabju, pa ne le tam, poudarja.

Več

Novice Radia Slovenija Novice ob 17h

Zadnja kratka informativna oddaja Radia Slovenija

Dogodki in odmevi DZ sprejel zakonsko podlago glede sistema Eurodac

Državni zbor je sprejel zakon o izvajanju evropske uredbe o vzpostavitvi sistema Eurodac za primerjavo biometričnih podatkov. Sistem bo po mnenju koalicije omogočil učinkovitejše upravljanje postopkov vračanja migrantov in hkrati boljšo prepoznavo ranljivih skupin tujcev. V opozicijskih vrstah pa so opozorili na morebitne nesorazmerne posege v človekove pravice prebežnikov. Drugi poudarki: - Levica in Vesna ter Svoboda glede poslanca Resnice Borisa Mijiča zahtevajo sklic nujne seje pristojnega parlamentarnega odbora. - Ob povečevanju napetosti med Ukrajino in Belorusijo polotok Krim v primežu energetske krize. - Zaradi vročinskega vala se v Nemčiji spopadajo s trdovratnim razmnoževanjem metulja, katerega gosenice škodujejo zdravju ljudi in živali.

Aktualna tema Višanje ali nižanje poslanskih plač?

Plače slovenskih poslank in poslancev se višajo, madžarski poslanci pa so nedavno sprejeli zakon, po katerem si bodo plače znižali za 40 odstotkov. So lahko dober vzgled?

Novice Radia Slovenija Novice ob 14h

Zadnja kratka informativna oddaja Radia Slovenija

Po Sloveniji V Stari Fužini odpirajo prenovljen Kulturni dom

Še nekateri vsebinski poudarki oddaje: - Krajanom Gráhovega v Baški grapi predstavili tretji del sanacije plazu in popravila hiš. - Sežana dobila center urbanih športov. - V Krškem dogradili hotel z družinsko tradicijo in trajnostno usmeritvijo. - Ptujski gimnazijci drugo leto zapored z glasbeno poslastico, poimenovano Gimnazijska noč na Panorami

Danes do 13:00 Teheran vztraja, da so se ZDA zavezale k odmrznitvi iranskih sredstev

Pogajanja med Združenimi državami in Iranom še naprej zaznamujejo nasprotujoča si stališča. Teheran poroča o dogovoru za izplačilo 12 milijard dolarjev zamrznjenih iranskih sredstev, četudi je ameriški podpredsednik J. D. Vance še včeraj zanikal izplačilo v denarju. Druge teme: - Vlada in del opozicije na nasprotnih bregovih glede novega sistema biometrije. - V Zdravstvenem domu Šentjur paciente k novi zdravnici vpisovali ponoči. - Združevanje slovenske kulture že 175 osrednja naloga Mohorjeve družbe.

Intelekta Imperializem po ameriško

Vse od konca druge svetovne vojne svet bistveno oblikuje ameriški imperializem. Četudi so imele Združene države v Sovjetski zvezi še skoraj pol stoletja pomembnega rivala in niso igrale vloge izključnega svetovnega hegemona, so odločilno oblikovale povojni svet. Še več, s svojo politično, ekonomsko, vojaško, institucionalno in kulturno močjo so dosegle tolikšen vpliv, da se je dejanska ozemeljska zasedba teritorijev, kakršne so se posluževali stari imperiji, pokazala kot tako rekoč nepotrebna. Danes je hegemonska vloga Združenih držav – predvsem zaradi vzpona Kitajske – ponovno pod vprašajem. In vendar se zdi, da koncu ameriškega imperializma ne bomo priča tako zlahka. V tokratni Intelekti se ob bližajoči se 250. obletnici nastanka ZDA zato sprašujemo: kakšna je pravzaprav narava ameriškega imperializma? Na kakšen način so Združene države, ki so dolgo veljale za eno najbolj izolacionističnih držav, zavladale in še vladajo svetu? V živo v studiu Prvega programa so z mano dr. Bogomir Kovač z ljubljanske Ekonomske fakultete, radijski kolega zgodovinar dr. Tomaž Gerden in sociolog dr. Marko Kržan. foto: Pixabay

Na današnji dan Na današnji dan

Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.

Svetovalni servis Akne

Akne so ena najpogostejših kroničnih kožnih bolezni, prizadenejo približno 85 odstotkov mladostnikov in četrtino odraslih. Najpogosteje se pojavijo na obrazu, hrbtu in prsih, pri hujših oblikah pa lahko povzročijo bolečine in trajne brazgotine. Poleg telesnih težav lahko vplivajo tudi na samopodobo in duševno zdravje. Kako prepoznati različne oblike aken, kdaj poiskati strokovno pomoč in katere metode zdravljenja so na voljo? V torkovem Svetovalnem servisu bo na vaša vprašanja odgovarjal Borut Žgavec, dr. med., specialist dermatovenerolog.

Drugi pogled Santosh Adhikari, Nepal

Santosh Adhikari je v Slovenijo prispel s skupino Nepalcev, ki se je na Kalu pri Pivki (zaradi dela) ustalila decembra 2024. Silvestrski večer je kmalu po prihodu ponudil možnost za prvi stik z domačini. »Zbrali smo pogum in se jim pridružili pri praznovanju. Naslednji dan smo se že pozdravljali na ulici,« je povedal Nepalec. Več o njegovih začetkih v Sloveniji, izzivih pri učenju slovenskega jezika, osvajanju Vremščice in Nanosa ter njegovemu domu v goratem predelu Nepala pa v oddaji Drugi pogled.

Ob osmih Katja Kozjek Mihelec: Kako bo videti slovensko poletje čez 30 ali 50 let?

Po ocenah naše Agencije za okolje lahko do konca stoletja pričakujemo dvig temperature, za 2 do 3 stopinje in s tem tudi več tropskih noči in vročih dni - do sredine stoletja na primer v Ljubljani za pol meseca več. Kako bo to vplivalo na naša življenja in na kaj bi se morali kot družba začeti pripravljati že danes? Gostja Ob osmih je klimatologinja Katja Kozjek Mihelec z Agencije za okolje.